Kaj Jež

Od ukinitve študentskih bonov, zmanjšanja vpisnih mest na gimnazije, spremembe kriterijev za vpis v visoko šolstvo do uvedbe šolnih in državnih štipendij. *
Nadaljujte z branjem→

Izvrsten intervju z Robertom Frankom, avtorjem knjige The Darwin Economy. Spodaj je nekaj odlomkov, vendar priporočam, da preberete celoten intervju v originalu.

Cornell economist Robert Frank is highly respected within his profession and well known to the general public though his books such as The Winner Take All Society and Luxury Fever. In his latest book The Darwin Economy, he predicts that 100 years from now Charles Darwin, and not Adam Smith, will be regarded as the father of economics. I interviewed Bob in his office on August 20, 2015. I began by asking him to explain his prediction and we ended by discussing how to cut 100 years to 10 years.

Nadaljujte z branjem→

Tam, kjer se jih najbolj otepajo – predvsem na Madžarskem, in tudi v Sloveniji.

* … če bi bili seveda “prave” veroizpovedi in domače prebivalstvo manj nenaklonjeno tujcem nasploh

Vir: The Economist

Letos spomladi najbrž niste spremljali razgrete razprave v ZDA glede tega, ali naj podaljšajo licenco Ex-Im banki – instituciji, ki podobno kot naša SID banka (Hermes v Nemčiji, Coface v Franciji itd.) daje posojila za izvozne posle, zavaruje izvozne posle proti različnim rizikom in daje garancije. V ZDA so podaljšanju licence Ex-Im banki nasprotovali predvsem republikanci, ki imajo večino v Congresu. In njihovi argumenti? Ha! Prvi je bil, da Ex-Im banka “pomaga” samo velikim korporacijam, ki take “pomoči” ne potrebujejo. Drugi, kronski “argument” pa je bil, da je Ex-Im banka nepotrebna in da lahko podjetja podobne storitve dobijo pri zavarovalnicah na trgu.

Seveda takšnih storitev ne morejo dobiti na trgu ali pa ne po primerni ceni. Tuji kupci, predvsem pri velikih projektih denimo v energetiki, transportu itd., od dobavitelja zahtevajo garancije. Na drugi strani pa dobavitelji oziroma izvajalci pri velikih projektih v tujini želijo zavarovati svoje premoženje in poslovne prihodke iz tega naslova ter se zavarovati proti političnim in drugim nekomercialnim rizikom. Poslovne banke zaradi večje tveganosti nerade financirajo takšne projekte ali pa po ustrezno višjih premijah. Izvozne banke so tako namenjene spodbujanju izvoznih in investicijskih poslov domačih podjetij v tujini. Ali po domače rečeno, gre za posredno subvencioniranje izvoza.

To pa je, brrrr, v nasprotju s sveto tržno logiko, mar ne?

Nadaljujte z branjem→

Ob bok Črtovemu članku o spremembah ureditve minimalne plače se splača prebrati tudi, kako se je skozi zgodovino oblikoval koncept minimalne plače, koga naj bi ščitila in kakšni so izzivi za prihodnost. Kasneje pa bom objavil še izsledke zadnjih študij, ki kažejo – glej no glej – da dvig minimalne plače ne povečuje brezposelnosti.

Nadaljujte z branjem→

Tja, nista neuspešni samo Japonska BoJ ter ECB pri spodbujanju inflacije s politiko kvantitativnega sproščanja (QE). Enako sliko lahko vidite tudi v ZDA kljub najbolj obsežnemu programu QE (v treh rundah) v zgodovini.

Torej, je čas, da gospodje končno priznajo, da politika QE ne more dvigniti inflacije v času deflacijske depresije in likvidnostne pasti? In da je čas za prave ukrepe, ki bodo ciljali na rast agregatnega povpraševanja (in spotoma še spodbudili rast BDP in inflacijo)?

Inflacija avgusta je (na letni ravni) zdrknila iz julijskih 0.2% na le še 0.1%, lani avgusta je bila “še” 0.4%. To seveda pomeni najmanj etapni neuspeh politike kvantitativnega sproščanja (QE) ECB, ki mesečno prek odkupov obveznic na trg napumpa za 60 milijard evrov nove likvidnosti.

Nadaljujte z branjem→