• Austerity economics has just been smashed. By the IMF – Ben Phillips
• Trade deals have not gutted American manufacturing – Brad DeLong
• What did NAFTA really do? – Dani Rodrik
• Looking for Local Labor Market Effects of NAFTA – Hakobyan & McLaren
• DeLong on Rodrik on Delong on NAFTA – Equitable Growth
• Border Tax Two-Step (Wonkish) – Paul Krugman
• The Price of U.S. Imports From China Keeps Falling – Brad Setser
• Do Political Institutions Still Rule? On Acemoglu and Trump – Jared Rubin
• Why Latin America and Africa Struggle to Grow – Noah Smith
• LaTeX reduces writing productivity – The .Plan
• Are great teachers poor scholars? – Brookings Institution
• Too little Churning of Big Corporations Leads to Stagnation – ProMarket
• Hume’s Sailing Ships correcting Samuelson’s Icebergs – Nick Rowe

Novopečeni ameriški predsednik Donald Trump je preprosto genij. Težko bi se kdo spomnil bolj genialnega načina, kako bo Mehika plačala tistih 13 milijard dolarjev za mehiški zid. Preprosto tako, da bodo ameriški potrošniki plačevali 20% carino za uvoz proizvodov iz Mehike! Genialno, Donald, ampak resnično genialno si nategnil te Mehičane.

Kot je lepo povzela Trumpovo ukano tviterašica @AlisonRosen (se opravičujem za eksplicitni jezik):

Haha, fuck you Mexico! We’re paying an extra 20% for your goods! Take that!

O tem sem sicer pisal že lani v Je večja neenakost na Zahodu cena za zmanjšanje globalne neenakosti?. Dani Rodrik iz Harvarda se v najnovejšem paperju tudi ukvarja s tem vprašanjem in pride do enakega odgovora. Pravi pa tudi, da trenutno zmanjševanje oziroma ublažen pritisk “kitajskega šoka” na delovna mesta na Zahodu in majhna verjetnost, da bi druge države zmogle ponoviti kitajski vzpon (v enakem obsegu) ne prinaša nujno olajšanja. Dokler so razlike v dohodkih med različnimi deli sveta tako velike in ker “demokratizacija” nekaterih delov sveta (beri: odstranjevanje diktatorjev, da bi multinacionalke lažje prišle do njihovih naravnih virov), to vodi v večje mednarodne migracije proti Zahodu. Te migracije imajo lahko še bolj pozitiven učinek na zmanjšanje globalne neenakosti. Čeprav imajo podobno negativen učinek na položaj srednjega razreda, pa je ta učinek manj negativen kot nadaljnja liberalizacija trgovine. Bolj namreč ohranja delovna mesta v domači industriji.

Nadaljujte z branjem→

V sredo 1.2.2017 ob 17. uri na Ekonomski fakulteti (Lila dvorana) vas vabimo na javno predstavitev ugotovitev strokovnjakov gradbene, pravne in ekonomske stroke o realni vrednosti projekta in možnostih financiranja gradnje drugega tira Koper – Divača z namenom čim nižjih stroškov izvedbe del, pocenitve financiranja njegove gradnje ter preglednega vodenja projekta in zakonite izvedbe:

1. Ocena stroškov projekta drugi tir

Dr. Aleksander Srdić, Andrej Likar, univ.dipl.inž.grad. in Ivan Rus, univ.dipl.inž.grad. bodo predstavili, da je dosedanja ocena stroškov pri gradnji drugega tira za okrog 470 mio evrov previsoka, kot bi bila, če bi pri načrtovanju upoštevali osnove stroškovnega inženirstva in revalorizirane cene gradnje predorov, dosežene pri gradnji slovenskega avtocestnega omrežja, in predstavili dolgoročno optimalni predlog izvedbe železniške povezave med Koprom in Divačo.

2. Optimizacija financiranja gradnje drugega tira

Jože P. Damijan bo predstavil alternativne možnosti financiranja gradnje in pokazal, da bi Slovenija za 1 milijardo preplačala gradnjo drugega tira, če bi jo financirala prek javno-zasebnega namesto javnega financiranja.

3. Nespoštovanje veljavne zakonodaje pri načrtovanju gradnje drugega tira

Stanko Štrajn, univ. dipl. iur. bo predstavil, da Vlada RS pri načrtovanju gradnje drugega tira ni spoštovala in še vedno ne spoštuje veljavnih aktov, kot so Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ in Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javne železniške infrastrukture, na kar je opozorilo tudi Računsko sodišče.

________

Kdaj in kje: sreda 1.2.2017 ob 17. uri na Ekonomski fakulteti (Lila dvorana)

Prijave sprejemamo (do torka 31.1.2017) na:

Svet za civilni nadzor projekta Drugi tir

E-naslov: koalicija@t-2.net

Vabljeni!

Moj včerajšnji komentar Vulgarizacija minimalne plače je naletel na zelo negativen odziv s strani predstavnikov GZS. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS, mi je celo očital “načrtno zavajanje javnega mnenja z enostranskim prikazom študij o minimalni plači“. Ta očitek je seveda malce smešen, kajti v komentarju se sklicujem na moj post iz septembra 2015 (Ali minimalna plača ubija delovna mesta? Hm, ne, študije tega ne potrjujejo), kjer sem na kratko predstavil 11 ključnih novejših analiz učinkov minimalne plače, od tega 3 meta analize vseh študij, medtem ko se Hribar Milič (in tudi Bojan Ivanc, vodja Analitike GZS) sklicujeta na eno samo študijo (meta analizo Neumarka, 2014), ki pa je v akademskih krogih sporna zaradi pristranskosti pri vključevanju / izključevanju analiz minimalne plače v njun izbran vzorec (glejte spodaj) (o pristranskosti Neumarka in njegovega kolega Wascherja sem sicer pisal že oktobra 2015; zelo učinkovito pa sta ju leta 2000 razkrinkala dva vodilna ekonomista s področja ekonomike trga dela D. Card & A. Krueger).

Nadaljujte z branjem→

Prejšnji teden, pred petkovo sejo Ekonomsko-socialnega sveta, ko naj bi vladna stran predlagala, če in za koliko se bo dvignila minimalna plača v letošnjem letu, je potekala velika piarovska ofenziva tako iz sindikalne kot iz delodajalske strani. V skladu z zakonom o minimalni plači, se ta usklajuje vsako leto najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, vlada pa lahko upošteva tudi ostale kazalce, kot so gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Jasno, sindikati so zahtevali dvig za 5%, delodajalci pa so pristali le za uskladitev z inflacijo (0.5%), vlada pa se je na koncu glede na dobre razmere v gospodarstvu in trgu dela odločila za dvig za 1.8%.

Slednje pomeni, da bo okrog 30,000 prejemnikov minimalne plače letos prejemalo za dobrih 14 evrov bruto več (povečanje iz 790.73 na 805 evrov na mesec), kar pomeni dvig za slabih 10 evrov neto (iz 604.35 na 614 evrov mesečno).

Je ta dvig minimalne plače ekonomsko neupravičen in ali bo, kot so rohnele Finance, “sprožil val odpuščanj v delovno intenzivnih panogah, povečanje dela na črno in prekarizacije“? Bo ta dvig potopil podjetja?

Nadaljujte z branjem→

Alan Krueger, eden najboljših ekonomistov s področja ekonomike trga dela, pojasnjuje, zakaj standardna učbeniška logika ponudbe in povpraševanja pri minimalni plači ne deluje. Ker je pač trg dela zelo specifičen trg z močno pogajalsko močjo posameznih strank. Predvsem je (v ZDA in mnogih državah s šibkimi sindikati) močna pogajalska moč na strani delodajalcev (monopson), ki diktirajo raven in rast plač.

• Disillusioned in Davos – Larry Summers
• Zdaj dejansko vidimo politične nevarnosti neenakosti, ki jih prej nismo videli – Intervju z Brankom Milanovićem
• The Ways That Pop Economics Hurt America – Noah Smith
• America’s Great Working-Class Colleges – The New York Times
• China’s WTO Entry, 15 Years On – Brad Setser
• Potential Biases of Ride-Sharing Drivers – Ge, Knittel, MacKenzie & Zoepf
• In praise of tribalism – Chris Dillow
• Populism and the Future of Central Banking – Lucrezia Reichlin
• Submitting to demonetization, or not – Tony Yates
• Tony Atkinson: the Architect of Modern Public Economics – INET
• Revolving Doors in the Private Sector – ProMarket
• Long live populism! – Thomas Piketty
• Fake Economics and the media – Simon Wren-Lewis
• Monetary Policy in a Time of Uncertainty – Lael Brainard
• Evolving Consumer Behavior – Bill Dudley
• Finance and growth: The direction of causality – VoxEU