Česa Demokrati ne razumejo o belem delavskem razredu

Tim Duy je napisal enega najboljših komentarjev o izidu amerških predsedniških volitev in težavah Demokratske stranke z razumevanjem realnosti. Gre za popolno nerazumevanje sentimentov belega delavskega razreda. OK, najbrž se mi zdi to najboljši komentar, ker tudi sam enako razmišljam. Tudi meni je šel Paul Krugman zadnje leto dni precej na živce s svojim povsem enostranskim navijaštvom za Hillary Clinton, z dokaj nizkotnimi napadi na Bernieja Sandersa in na koncu s kopico “zbunjenih” komentarjev o nerazumevanju, zakaj se je razočarana bela delavska populacija v “Rust beltu” odločila, da voli za Trumpa. Jasno, Krugman jih ne more razumeti, ker pač spada v belo, urbano, liberalno intelektualno elito, ki ji tudi materialno ni prav hudo.

No, Duy lepo napiše, da je razočarana bela delavska populacija pač razočarana nad vsemi. Nihče ne zastopa njenih interesov. Bogati konzervativci imajo republikansko stranko, bogati liberalci in revni imajo demokratsko stranko, bela delavska sredina pa nima nikogar, ki bi zastopal njihove interese. Glasovali so za Trumpa, ker je govoril drugače kot desni in kot liberalni establishment. Govoril je proti tistim procesom, ki jih razočarana bela delavska populacija krivi za svojo mizerijo – proti globalizaciji, proti kitajskemu uvozu, proti novim trgovinskimi sporazumom, proti izvozu delovnih mest v Mehiko in proti mehiškim in islamskim imigrantom.

Jih bo Trump razočaral? Ja, skoraj gotovo. Toda razočarala sta jih že konzervativna in liberalna elita. Kaj lahko še izgubijo?

Nadaljujte z branjem→

Broken Social Scene – Meet Me In The Basement

Vam ta komad najbrž ne bo “dogajal”. Meni pač. Genialni, energetični crescendo genialne kanadske skupine Broken Social Scene. In seveda malček nostalgije za tisto vožnjo čez Rocky Mountains, ko smo v izolaciji od radijskega signala imeli samo ta (takrat še svež CD skupine BSS).

Morate poslušati zelo na glas.

Povratek 80-ih: Trump kot novi Reagan

Ni kaj dodati, Trump uporablja enako retoriko kot Reagan: “Make America great again“, enako veliko znižanje davkov, enaka obljuba povečanja javnih izdatkov in enaka filozofija “trickle-down učinkov na srednji sloj in revne. Evforija med bogatimi je podobna: borza nori k novim rekordom, najdražje in najbolj luksuzne nepremičnine se prodajajo za med, prestižne umetnine se prodajajo po rekordnih cenah.

Tudi učinki in glavobol bodo po Trumpu bržkone na las podobni kot po Reaganu: rekordna luknja v proračunu in rekordni prepad med bogatimi in revnimi. Trump bo svoje, prvenstveno bele volilce, razočarane z dosedanjimi politikami, nategnil enako kot Reagan. Čez štiri leta bodo še bolj revni in še težje bodo videli čez rob mize bogatih. Tako je, ko ljudje glasujejo s čustvi, namesto z možgani. Toda, kot sledi iz sosednjega komentarja, razočarala sta jih že konzervativna in liberalna elita. Kaj več lahko še izgubijo s Trumpom?

Nadaljujte z branjem→

Zakaj in koliko se gospodarstvo res razdolžuje

Bine Kordež

V tekstih na temo bank se praviloma predstavljajo podatki o velikem znižanju obsega bančnih posojil gospodarstvu po nastopu krize. Bilance bank s sedežem v Sloveniji namreč prikazujejo upad tovrstnih posojil od 20,8 milijard evrov konec leta 2008 na vsega 9,3 milijarde (30.9.2016). Več kot 10-milijardno znižanje se tolmači kot pospešena vračila kreditov s strani naših podjetij in to praviloma zaradi slabe podpore bank ponovni gospodarski rasti. Seveda ni nobene dileme, da banke vse manj kreditirajo naše gospodarstvo, da je teh posojil že skoraj manj kot posojil gospodinjstvom, a razlogi za to znižanje so bolj kompleksni.

Nadaljujte z branjem→

Weekend reading

Kaj prikrivata in kaj odkrivata investicijski program za drugi tir in njegova revizija

Dogajanja v zvezi z naročilom revizije investicijskega programa za drugi tir Koper – Divača in škandalozno slaba kvaliteta slednjega nehote odkrivata dve neprijetni dejstvi za naročnika. Prvič, da je bil projekt drugi tir s strani vodje projekta DRI (Družba za razvoj infrastrukture) zelo nekompetentno, nepregledno, zavajajoče in “zelo bogato” pripravljen. In drugič, da je bila zato tudi revizija investicijskega programa namereno naročena izvajalcu, ki ni sposoben (sploh pa ne v zahtevanem 3-mesečnem roku in ob takšni ceni) narediti kvalitetne revizije, ter z namenom, da ta revizija ne bi mogla odkriti šlamparij iz investicijskega programa za drugi tir.

Zdi se, da so pri naročniku hoteli z “namerno nekvalitetno” revizijo projekta zgolj upravičiti prvotni zelo šlampasto pripravljen in napihnjen investicijski program. S čimer se potrjujejo tedanje bojazni številnih poznavalcev, da bo ministrstvo za infrastrukturo na javnem razpisu za revizijo investicijskega programa izbralo izvajalca, ki bo zgolj potrdil visoko vrednost projekta, kot ga “zakoličil” vodja projekta (DRI).

Nadaljujte z branjem→

Ameriške volitve: upor ponižanih iz osiromašenih pokrajin

Spodnja slika kaže razdelitev volilnih glasov na ameriških predsedniških volitvah glede na ekonomsko težo regij (delež v skupnem BDP). Clintonova je dobila veliko večino urbanih pokrajin z uspešnješim gospodarstvom, Trump je dobil “revnejše” pokrajine. Če je za Al Gora leta 2000 “glasovalo” 54% ameriškega BDP je za Clintonovo glasovalo kar 64% amerikega BDP. Drugače rečeno, Clinotonova, za katero je glasovala dobra polovica (večina) ameriških volilcev, je hkrati dobila glasove skoraj dveh tretjin vseh gospodarsko najmočnejših pokrajin. Za Trumpa je bila le ena tretjina BDP, vendar večina (elektorskih glasov) držav. Clintonova je osvojila večino gospodarsko močnih, Trump pa večino osiromašenih pokrajin.

Slika: Delež pokrajin v ameriškem BDP v 2015 in njihove pretežne volilne preference

Photo published for The 2016 election pitted booming cities against stagnant rural areas

Nadaljujte z branjem→

Kakšna je uporabna vrednost revizije ocene stroškov drugega tira?

V družbi AXIS d.o.o. so skupaj zunanjimi sodelavci pregledali opravljeno analizo »Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira nove železniške proge Divača – Koper«, ki jo je po naročilu ministrstva za infrastrukturo izdelala italijanska družba Geodata s.r.l. V tem krajšem zapisu (celotna revizija revizije je dostopna tukaj) je ocenjeno, kakšna je uporabna vrednost te revizije in ali je upravičila svoj namen. *

Nadaljujte z branjem→

Omaščena elita ali domači izdajalci?

Tadej Kotnik si je v zadnji kolumni v Financah dal duška s svojimi “krvniki”, ki so njemu in številnim drugim izbrisali podrejene obveznice, ter njihovimi pomagači, ki se zdaj bogato mastijo s svetovanjem ali preprodajanjem poceni prenesenih terjatev na DUTB. Morda se zdi njegov obračun malce rumen, toda glede večine povezav in “obljubljenih nagrad”, ki čakajo na realizacijo, ima tudi po mojih informacijah kar prav.

Glede nečesa pa vseeno mislim, da se Kotnik moti. Krvnike iz “domače trojke” in pomagače nekako enači s slovensko elito (pri tem imam v mislih tisto dejansko kapitalsko elito, ki odloča o stvareh v Sloveniji). Resda zdaj mlatijo veliko denarje ali jih kmalu bodo v dobro plačanih službah v tujini, toda ne pozabite, da je ta “domača trojka” v času bančne sanacije po bruseljsko-frankfurtskem diktatu delala proti interesom dejanske elite in ji prizadejala velikanske izgube. “Domača trojka” in njeni pomagači pač ne morejo biti elita, če so kolaborirali s “sovražnikom”, so kvečjemu “domači izdajalci”. S tem, in ne samo z retoriko, pa že imamo bogate izkušnje. Kljub utrpljenim bankrotom in razprodajam po kosih se je dejanska slovenska elita konsolidirala in začenja sistematično “čistiti”. Obračun z “domačimi izdajalci” se lepo kaže v dogajanju v DUTB in pokazal se bo tudi v bitki za viceguvernersko mesto ta konec tedna. Če kdo verjame, da imata Mitja Mavko in Igor Masten minimalne šanse, je simpatičen optimist. Ampak to je šele začetek.

Nadaljujte z branjem→