Mnogi so Trumpa zaradi njegovih infrastrukturnih načrtov že proglasili za keynesianca. Seveda takšni, ki nimajo veliko pojma o keynesianizmu oziroma ga mešajo z infrastrukturnimi naložbami. No, lahko bi ga imenovali bastardianskega keynesianca. Kajti Trumpov velik infrastrukturni program je v bistvu velik nateg, namenjen zgolj temu, da bi investitorjem drastično znižal davke in omogočil velike zaslužke (kot veste, Trump to dobro obvlada, saj zaradi izkazane bilančne izgube pred 18 leti nato 18 let ni plačeval davkov). Ampak v tem je Trumpov program dejansko podoben Junckerjevemu planu, še bolj pa Gašperšičevemu načrtu za gradnjo drugega tira Koper-Divača. Predvsem prvi in zadnji sta velik, pretkan nateg, namenjen prelivanju javnega denarja v zasebne žepe prek efektivne privatizacije infrastrukture.
Globalizacija (tudi) ubija
Huh, spoznanj mojih kolegov trgovinskih ekonomistov o negativnih stranskih učinkih globalizacije še ni konca. Če smo do zdaj izvedeli, da je velika izpostavljenost kitajskemu izvoznemu šoku po letu 2001 permanentno povečala brezposelnost (Autor, Dorn & Hanson, 2013 in 2016), zmanjšala stopnjo porok, zmanjšala rodnost in poslabšala življenjske pogoje otrokom v bolj prizadetih ameriških regijah (Autor, Dorn & Hanson, 2015) ter volilce prepričala, da volijo bolj ekstremne politike (Autor, Dorn & Hanson, 2016), zdaj spoznavamo, da je vplivala tudi na povečano smrtnost. Na Kitajskem prek učinka povečane onesnaženosti zraka na umrljivost otrok (Bombardini & Li, 2016), v ZDA pa, kot kaže še sveža študija Pierce & Schott (2016), prek učinka brezposelnosti predvsem na večjo stopnjo samomorilnosti med belo moško populacijo.
No, dobra novica je, da se je stopnja srčnih kapi s smrtnim izidom v bolj trgovinsko izpostavljenih regijah zmanjšala.
Migracije so glavni vzrok za Brexit, vendar ne edini
Mnogi si še danes niso opomogli od šoka zaradi večinskega glasu britanskih volilcev za Brexit. Mnogi še vedno iščejo razloge v napakah v zadnjih tednih in dneh kampanj za “Obstanek” itd. Toda v ozadju so (zelo očitno) strukturni razlogi. Kot kažejo ankete, tudi 2 meseca po referendumu večina (belopoltih) britanskih anketirancev, ki so glasovali za Brexit, glavno težavo danes še vedno vidijo v migracijah, ne pa v stanju v gospodarstvu, revščini ali neenakosti, slabem zdravstvenem sistemu ali terorizmu.

Piketty o nujni redefiniciji globalizacije
Tudi Thomas Piketty kot glavni razlog Trumpovega vzpona vidi v naraščajoči ekonomski in geografski neenakosti v ZDA skozi zadnjih nekaj destletij in nesposobnosti vlad, da bi na to uspešno odgovorile z ustreznimi socialnimi in industrijskimi politikami. Ker “trumpizacija” (vzpon populizma kot odgovor na naraščajoče neenakosti zaradi globalizacije in pasivne politike) grozi tudi Evropi, je treba v prvi vrsti re-definirati globalizacijo. Piketty pravi, da je treba zaustaviti nadaljnje prostotrgovinske sporazume v obstoječi obliki (zgolj zniževanje trgovinskih ovir in pasivizacija politik) in jih nadomestiti s sporazumi, ki bodo socialno pošteni in vzdržni. To pa pomeni, da bi morali vsi bodoči sporazumi vsebovati tudi ukrepe za zmanjševanje fiskalnega in klimatskega dumpinga, denimo minimalne stopnje obdavčitve dobičkov in ciljne vrednosti zmanjševanja izpustov.
Potreben je nov politični diskurz o globalizaciji, in sicer da socialno pošten in vzdržen razvojni model potrebuje tudi državo – potrebuje javne storitve, javno infrastrukturo, zdravstveni in izobraževalni sistem.
Weekend reading
- We Must Rethink Globalization, or Trumpism will Prevail – Thomas Piketty
- Globalization’s Last Gasp – Barry Eichengreen
- Nonsense on Privatization of Public Infrastructure – EconoSpeak
- Trump’s big infrastructure plan? It’s a trap. – The Washington Post
- Infrastructure Build or Privatization Scam? – Paul Krugman
- Coming to Terms with Trumponomics – The New Yorker
- The Panic of 1907 and the Birth of the Fed – Liberty Street Economics
- Implications of the Growth of the “Gig” Economy – Lael Brainard
- Labor theory of value: a primer – Branko Milanovic
- Ideology in economics – Stumbling and Mumbling
- There are two productivity puzzles – Patrick Schneider
- Who Is Responsible for a Declining Labor Share of Output? – Luigi Zingales
Economics, Ideology and Trump
Zelo dober komentar o “krivdi ekonomistov” za Trumpa. …če seveda o tem že niste a priori prepričani.
So the post-mortem begins. Much electronic ink has already been spilled and predictable fault lines have emerged. Debate rages in particular on the question of whether Trump’s victory was driven by economic factors. Like Duncan Weldon, I think Torsten Bell gets it about right – economics is an essential part of the story even if the complete picture is more complex.
Neoliberalism is a word I usually try to avoid. It’s often used by people on the left as an easy catch-all to avoid engaging with difficult issues. Broadly speaking, however, it provides a short-hand for the policy status quo over the last thirty years or so: free movement of goods, labour and capital, fiscal conservatism, rules-based monetary policy, deregulated finance and a preference for supply-side measures in the labour market.
Some will argue this consensus has nothing to with the rise of far-right populism. I disagree. Both economics…
View original post 2,921 more words
Kako se izogniti tveganju, da postanete islamski terorist
Malce kulturno in politično nekorekten, vendar dober vic:
Najnovije istraživanje Svjetske zdravstvene organizacije (WHO) je potvrdilo da se redovitom konzumacijom šunke, kobasice, slanine i čvaraka, uz čašu vina ili piva pri svakom obroku, smanjuje vjerojatnost da postanete islamski terorist za 99 %
Globalizacija v vzvratni prestavi
Pred tedni smo lahko spremljali mini dramo, ko je majhna Valonija, regija v Belgiji, za nekaj dni blokirala in držala v šahu celo EU glede podpisa prostotrgovinskega sporazuma med EU in Kanado (CETA sporazum). Širom držav EU so se vrstili protesti proti CETA. Ker sva s kolegom Črtom Kostevcem preštudirala CETA sporazum in študije učinkov na posamezne države ter naredila analizo učinkov na slovensko gospodarstvo, vam lahko iz prve roke povem, da je CETA dokaj benigen sporazum. Sprostil bo še zadnjih nekaj odstotkov preostalih carin in omogočil podjetjem na obeh straneh, da enakopravno sodelujejo v postopkih javnih naročil, toda učinki bodo, milo rečeno, neznatni. V obdobju 10 do 20 let naj bi se BDP celotne EU zaradi tega sporazuma povečal med 0.02% in 0.08%, kar pomeni okrog dve tisočinki odstotka povečanja BDP na letni ravni. To je dejansko nič. Neopazno. Zakaj so torej Valonci in nasploh javno mnenje v Evropi tako močno proti CETA sporazumu? *
Revizija projekta drugi tir: Ogromno denarja za malo muzike
Dnevnik je v soboto objavil prve izsledke naročene revizije projekta drugi tir Koper – Divača (celoten naslov: Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira nove železniške proge Divača – Koper), ki ga je za ministrstvo za infrastrukturo izdelala italijanska družba Geodata Engineering SpA. Vendar pa sta bili novinarki nekoliko površni pri interpretaciji izsledkov revizije, ali pa nista imeli vpogleda v celotni dokument (celotno zaključno poročilo lahko dobite tukaj).
Verjamem, da bodo strokovnjaki gradbene in tehnične stroke to revizijo podrobneje dali pod lupo, jaz bom na hitro navedel zgolj nekaj mojih razmislekov o opravljeni reviziji.
Michael Moore o tem, zakaj bo Trump zmagal. In zadel v nulo
To analizo Michaela Moora, zakaj bo Trump zmagal na volitvah, sem letos poleti (julija) povsem zgrešil. Moore je natanko, težje bi bolj natančno, navedel pet dejavnikov, zakaj bo Trump zmagal. Moore je pokazal, da ima bistveno več posluha za ljudi in analitičnih sposobnosti kot pa cel demokratski možganski trust, ki je delal na kampanji in ki je stal nekaj deset milijonov dolarjev. In Moore je pokazal, da ima bistveno več posluha in analitičnih sposobnosti kot vsi liberalni in zmerni ameriški mediji skupaj. Zdaj se morda zdi to pozno pogrevati. Vendar ni. Kajti Moore je navedel strukturne dejavnike (trajne narave), ne nekih prehodnih kapric, ki jih je mogoče s stotinami milijonov dolarjev vrednimi TV oglasi odpraviti, preglasiti ali zanikati.
Zamimivo je, da nihče od bogato plačanih pametnjakovičev iz Clintonovega volilnega štaba (ali pa Hillary Clinton osebno) ni resno vzel Moorove analize. Kar samo pove, kako zelo so bili odlepljeni od zemlje, od bede in frustracij belih “delavskih” volilcev v “rjastem pasu”, ki sta jim liberalizacija trgovine in globalizacija vzeli službe in dostojanstvo, demontaža socialne države pa golo eksistenco. Trump, pa naj bo še tak zagamani tepec in narcisistični norec, je to bedo čutil in jo tudi brutalno politično zlorabil.
Moorova analiza je Must read za vse, ki hočejo v prihodnje zmagati na ameriških predsedniških volitvah. Morali bodo stopiti ven iz svoje elitistične intelektualne srenje in ven iz svojih elitističnih resortov ter se poglobiti v to, kako njihovi volilci dejansko živijo.
You must be logged in to post a comment.