Začetek gradnje in prava cena gradnje drugega tira sta danes še vedno misterij. V tem misteriju se skrivajo najmanj tri velike uganke. Prvič, zakaj so javne inštitucije načrtovanje drugega tira vodile netransparentno in v nasprotju z veljavno zakonodajo? Drugič, zakaj se je strošek gradnje povečal z 800 milijonov na 1,4 milijarde evrov in kakšna je »prava« investicijska vrednost drugega tira? In tretjič, kako se bo ta investicija financirala?

V skladu z nacionalnim programom razvoja železniške infrastrukture, ki ga je državni zbor potrdil leta 1995, bi moral biti drugi tir zgrajen do leta 2000. Toda šele novembra 2003 je vlada sprejela sedanjo traso (varianto I/3) kot najustreznejšo, kar je bila osnova za izdelavo državnega lokacijskega načrta. Toda stvari so se tudi naprej pomikale po polžje in zelo »po domače« oziroma v nasprotju z veljavno zakonodajo. Leta 2010 je bila sprejeta predinvesticijska zasnova, leta 2013 pa je bil izdelan osnutek investicijskega programa. Toda ta še vedno ni sprejet, še vedno je v fazi osnutka, ne glede na to pa je bilo leta 2016 izdano gradbeno dovoljenje. Medtem se je med letoma 2010 in 2013 vrednost projekta čudežno povečala za polovico (pred DDV).

Nadaljujte z branjem→

Tale posnetek zadnjih 14 minut tekme za bronasto medaljo med Slovenijo in Hrvaško bi morali predvajati ne samo v trenerskih šolah ali na MBA šolah ali na seminarjih za top menedžerje, pač pa otrokom že od prvega razreda osnovne šole naprej. Kaže namreč na umetnost preobrata v izgubljenem položaju, na umetnost, kako obrniti negativni tok zgodovine … če le močno verjameš, da je to mogoče in če daš vse od sebe in če …

Nadaljujte z branjem→

Branko Milanović se sprašuje o tem, ali je pretiran in hipokritičen liberalizem (v smislu neoliberalizma oziroma uveljavljanja interesov zgornjega sloja prebivalstva nad spodnjo polovico in bogatih držav nad revnimi) kriv za to, kar se nam je zgodilo (pri tem misli na Trumpa).

Meni sta (ob definiciji neoliberalizma) všeč predvsem dve njegovi karakterizaciji. Prva se nanaša na opredelitev meritokracije kot “zmožnosti bogatih, da spravijo svoje otroke v najboljše šole, kjer jih 90% diplomira in kar jim omogoča, da imajo kasneje v življenju “meritokratsko” pravico do visokih plačnih premij“. To je seveda odlična definicija hipokritične ideologije bogatih liberalnih elit v državah s podhranjenim javnim šolstvom in visokimi dohodkovnimi razlikami.

Nadaljujte z branjem→

• Austerity economics has just been smashed. By the IMF – Ben Phillips
• Trade deals have not gutted American manufacturing – Brad DeLong
• What did NAFTA really do? – Dani Rodrik
• Looking for Local Labor Market Effects of NAFTA – Hakobyan & McLaren
• DeLong on Rodrik on Delong on NAFTA – Equitable Growth
• Border Tax Two-Step (Wonkish) – Paul Krugman
• The Price of U.S. Imports From China Keeps Falling – Brad Setser
• Do Political Institutions Still Rule? On Acemoglu and Trump – Jared Rubin
• Why Latin America and Africa Struggle to Grow – Noah Smith
• LaTeX reduces writing productivity – The .Plan
• Are great teachers poor scholars? – Brookings Institution
• Too little Churning of Big Corporations Leads to Stagnation – ProMarket
• Hume’s Sailing Ships correcting Samuelson’s Icebergs – Nick Rowe

Novopečeni ameriški predsednik Donald Trump je preprosto genij. Težko bi se kdo spomnil bolj genialnega načina, kako bo Mehika plačala tistih 13 milijard dolarjev za mehiški zid. Preprosto tako, da bodo ameriški potrošniki plačevali 20% carino za uvoz proizvodov iz Mehike! Genialno, Donald, ampak resnično genialno si nategnil te Mehičane.

Kot je lepo povzela Trumpovo ukano tviterašica @AlisonRosen (se opravičujem za eksplicitni jezik):

Haha, fuck you Mexico! We’re paying an extra 20% for your goods! Take that!

O tem sem sicer pisal že lani v Je večja neenakost na Zahodu cena za zmanjšanje globalne neenakosti?. Dani Rodrik iz Harvarda se v najnovejšem paperju tudi ukvarja s tem vprašanjem in pride do enakega odgovora. Pravi pa tudi, da trenutno zmanjševanje oziroma ublažen pritisk “kitajskega šoka” na delovna mesta na Zahodu in majhna verjetnost, da bi druge države zmogle ponoviti kitajski vzpon (v enakem obsegu) ne prinaša nujno olajšanja. Dokler so razlike v dohodkih med različnimi deli sveta tako velike in ker “demokratizacija” nekaterih delov sveta (beri: odstranjevanje diktatorjev, da bi multinacionalke lažje prišle do njihovih naravnih virov), to vodi v večje mednarodne migracije proti Zahodu. Te migracije imajo lahko še bolj pozitiven učinek na zmanjšanje globalne neenakosti. Čeprav imajo podobno negativen učinek na položaj srednjega razreda, pa je ta učinek manj negativen kot nadaljnja liberalizacija trgovine. Bolj namreč ohranja delovna mesta v domači industriji.

Nadaljujte z branjem→

V sredo 1.2.2017 ob 17. uri na Ekonomski fakulteti (Lila dvorana) vas vabimo na javno predstavitev ugotovitev strokovnjakov gradbene, pravne in ekonomske stroke o realni vrednosti projekta in možnostih financiranja gradnje drugega tira Koper – Divača z namenom čim nižjih stroškov izvedbe del, pocenitve financiranja njegove gradnje ter preglednega vodenja projekta in zakonite izvedbe:

1. Ocena stroškov projekta drugi tir

Dr. Aleksander Srdić, Andrej Likar, univ.dipl.inž.grad. in Ivan Rus, univ.dipl.inž.grad. bodo predstavili, da je dosedanja ocena stroškov pri gradnji drugega tira za okrog 470 mio evrov previsoka, kot bi bila, če bi pri načrtovanju upoštevali osnove stroškovnega inženirstva in revalorizirane cene gradnje predorov, dosežene pri gradnji slovenskega avtocestnega omrežja, in predstavili dolgoročno optimalni predlog izvedbe železniške povezave med Koprom in Divačo.

2. Optimizacija financiranja gradnje drugega tira

Jože P. Damijan bo predstavil alternativne možnosti financiranja gradnje in pokazal, da bi Slovenija za 1 milijardo preplačala gradnjo drugega tira, če bi jo financirala prek javno-zasebnega namesto javnega financiranja.

3. Nespoštovanje veljavne zakonodaje pri načrtovanju gradnje drugega tira

Stanko Štrajn, univ. dipl. iur. bo predstavil, da Vlada RS pri načrtovanju gradnje drugega tira ni spoštovala in še vedno ne spoštuje veljavnih aktov, kot so Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ in Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javne železniške infrastrukture, na kar je opozorilo tudi Računsko sodišče.

________

Kdaj in kje: sreda 1.2.2017 ob 17. uri na Ekonomski fakulteti (Lila dvorana)

Prijave sprejemamo (do torka 31.1.2017) na:

Svet za civilni nadzor projekta Drugi tir

E-naslov: koalicija@t-2.net

Vabljeni!

Moj včerajšnji komentar Vulgarizacija minimalne plače je naletel na zelo negativen odziv s strani predstavnikov GZS. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS, mi je celo očital “načrtno zavajanje javnega mnenja z enostranskim prikazom študij o minimalni plači“. Ta očitek je seveda malce smešen, kajti v komentarju se sklicujem na moj post iz septembra 2015 (Ali minimalna plača ubija delovna mesta? Hm, ne, študije tega ne potrjujejo), kjer sem na kratko predstavil 11 ključnih novejših analiz učinkov minimalne plače, od tega 3 meta analize vseh študij, medtem ko se Hribar Milič (in tudi Bojan Ivanc, vodja Analitike GZS) sklicujeta na eno samo študijo (meta analizo Neumarka, 2014), ki pa je v akademskih krogih sporna zaradi pristranskosti pri vključevanju / izključevanju analiz minimalne plače v njun izbran vzorec (glejte spodaj) (o pristranskosti Neumarka in njegovega kolega Wascherja sem sicer pisal že oktobra 2015; zelo učinkovito pa sta ju leta 2000 razkrinkala dva vodilna ekonomista s področja ekonomike trga dela D. Card & A. Krueger).

Nadaljujte z branjem→