Če je Miru Cerarju uspelo pred štirimi leti brez vizije, brez programa in zgolj z novim obrazom doseči zgodovinsko rekordni rezultat (35%) na parlamentarnih volitvah, je Marjan Šarec ogromen presežek. Za razliko od Cerarja je pred volitvami, ob novem obrazu, zmogel celo spisati volilni program žepnega formata, ki lepo v celoti sede v format displaya pametnega telefona.

Pustimo ob strani zlobne jezike, ki natolcujejo, da je to vse, kar je pametnega v tem programu, ali tiste, ki to vsebino označujejo kot “prosti spis iz petega razreda osnovne šole“. Prosim, ne podcenjujte norosti slovenskih volilcev. Če je Cerarju uspelo zgolj z novim obrazom do več kot tretjine glasov, kako daleč šele lahko nese Marjanu Šarcu z žepnim programom velikosti displaya pametnega telefona?!

Mirko Troha

V oddaji Tarča, ki je bila predvajana 15.3.2018, je Miro Cerar, predsednik vlade v odstopu, za neuspeh projekta Drugi tir okrivil, kot je dejal, tiste, ki so ves čas delali na tem, da projekt ne bi uspel, samo zato ker ga vodi SMC. Miru Cerarju bi težko očitali, da v svoji nameri, da bi Slovenija dobila sodobno železniško povezavo med Koprom in Divačo, ni bil iskren, problem pa je drugje. Mira Cerarja so obkrožili ljudje, ki niso bili iskreni ali pa strokovno in organizacijsko niso bili dorasli infrastrukturnemu projektu, kot je Drugi tir. Namesto da Miro Cerar užaljeno obtožuje vsepovprek, da so mu metali polena pod noge, bi bil čas, da se zamisli in ugotovi, kaj je sam počel narobe in si odgovori na vprašanja o iskrenosti, učinkovitosti, znanju in izkušnjah svojih sodelavcev.

Nadaljujte z branjem→

https://twitter.com/StudioCity_/status/978566549085868033

Bine Kordež

V teh dneh smo lahko zasledili pomembno drugačne argumente proti previsoki obdavčitvi plač, kot smo jih bili vajeni do sedaj. Predstavljeni so bili s strani direktorja kluba slovenskih podjetnikov, zaradi česar takšno stališče lahko razumemo tudi kot pogled podjetniškega sektorja. V Sloveniji je sicer teza o premočno obdavčitvi plač postala kar nekakšen aksiom, ki se ga ponavlja na vseh ravneh. Ker pa so vse večkrat prisotni tudi drugačni pogledi na obdavčevanje dela, je bila logično pričakovana tudi drugačna argumentacija za znižanje davkov na plače, predvsem na najvišje.

Do sedaj smo najpogosteje poslušali, da so v Sloveniji visoke plače obdavčene nadpovprečno in da nam zato visoko izobraženi kadri bežijo v tujino. Pri tem so se navajali primeri, da dobi pri nas posameznik s 7.500 evrov bruto plače “kar” 300 evrov manjši neto znesek. To naj bi bil razlog, da razvojni inženirji bežijo v tujino ter argument, da je obdavčitev najvišjih plač potrebno znižati.

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

V odmevni oddaji TARČA, nam je pretekli teden voditeljica ga. Lidija Hren omogočila seznanitev z ukrepi slovenske politike, organov pregona in ravnanjem pravosodja v procesu razčiščevanja odgovornosti bančnikov, ki so s svojimi dejanji in opustitvami povzročili Sloveniji in njenim državljanom za 5.5 milijarde evrov škode.

Iz uvodnega pregleda o poslovanju NLB in NKBM in iz pregleda o poslovanju Faktor banke ter Abanke izpred treh tednov sledi, da so uprave najpomembnejših slovenskih bank ravnale malomarno in pri svojem poslovanju niso upoštevale predpisanih standardov skrbnosti dobre bančne prakse, kot jih določa Zakon o bančništvu in na njem temelječi podzakonski predpisi ter notranji akti bank.

Nadaljujte z branjem→

A thread by Paul Krugman

This seems naive to me. The GOP may have said that it favored these things, but the reality has been completely different — and it didn’t start with Trump

Nadaljujte z branjem→

Kampanja za Donalda Trumpa

Nadaljujte z branjem→

After 15 years of work economist Anwar Shaikh finished writing Capitalism: Competition, Conflict and Crisis. It provides economics based on “actual observations” instead of the “idealized world” of mainstream economists. He hopes it will create the “foundation for an alternate curriculum”.

Why did you write this book?

When I first entered economics it was with a wish to understand how the world works. I am from Pakistan, I grew up in a part of the world where disparity in wealth was enormous and growth was slow. My father was a diplomat who was posted in many countries so growing up I observed a diversity of peoples, cultures and economies. In Kuwait I observed how they had more money than they could count, and still many were poor and working under very difficult conditions. So I thought that economics would help me explain this. But when I got to economics I realized that the orthodoxy was not dealing with the world that I was interested in, it was dealing with a world of fantasy.

Nadaljujte z branjem→

• A Radical New Approach to the Field of Economics – Anwar Shaikh
• How economics failed us – Martin Wolf
• Response to Wolf: Economics failed us before the global crisis – Peter Doyle
• The Economic Scars of Crises and Recessions – IMF Blog
• The Output Gap is no longer a sufficient statistic for inflation – Simon Wren-Lewis
• Income redistribution through taxes and transfers – Causa and Hermansen
• The hysteresis-resilience trade-off in unemployment – VoxEU
• Big Data and Economic Nowcasting – No Hesitations
• What Does it Mean to Have Rational Expectations? – Roger Farmer

Bine Kordež

Na teh straneh sem v zadnjem času predstavil kar nekaj podatkov o položaju javnega sektorja. Na žalost se javni sektor običajno ocenjuje na osnovi posameznih ekscesov in tako se vsa Slovenija ukvarja predvsem s ceno nekega zdravstvenega materiala, le malo pa je celovitih ocen stanja. Zadnje zahteve po kar precejšnjem dvigu plač javnih uslužbencev pa so to splošno mnenje seveda še nekoliko zaostrile. Nasprotovanju prevelikim dodatnim obremenitvam se razumljivo pridružuje tudi gospodarstvo oz. njihov predstavnik – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). V zadnjem zapisu (Sobotna priloga Dela) smo tako lahko prebrali kar nekaj novih argumentov, ki opozarjajo na prevelike apetite zaposlenih v javnem sektorju, kar naj bi ogrožalo tako vzdržnost javnih financ kot tudi konkurenčnost našega gospodarstva.

Seveda ni nobenega dvoma, da je gospodarstvo motor našega nadaljnjega razvoja in njegova uspešnost tudi vir za porast blagostanja celotnega prebivalstva. Vseeno pa se pri tem zanemarja vloga in pomen gospodarskih dejavnosti, ki se v pretežni meri izvajajo v okviru javnega sektorja (šolstvo, zdravstvo in sociala ter javna uprava). Zbornica namreč ugotavlja, da naj bi za zaposlene pri opravljanju omenjenih storitev v Sloveniji namenjali kar petino več denarja kot v sosednjih državah. Po njenih besedah naj bi bila tudi produktivnost pri opravljanju teh storitev za kar polovico nižja kot na primer v skandinavskih državah in razumljivo tudi bistveno nižji nivo storitev.

Nadaljujte z branjem→