Je Neymarjev pristop res vreden več kot 220 mio evrov in zakaj potrebujemo regulacijo

Rekordno težki prestop brazilskega nogometaša Neymarja iz Barcelone v Paris Saint-Germain (PSG) je v preteklih tednih in dnevih upravičeno buril duhove javnosti. PSG je Barceloni za Neymarja plačal odškodnino v višini 222 mio evrov (263 mio $), kar je dvakrat več od dosedanjega rekorda Paula Pogbe (v 2016). V času 5-letne pogodbe bo Neymar pri PSG dobival še letno plačo v višini skoraj 45 mio evrov, kar pomeni, da bo PSG za Neymarja efektivno plačal 446 mio evrov. Gre za astronomsko, ali če hočete – obsceno blazno vsoto.

Včeraj smo se na twitterju zapletli v debato ali je Neymarjev prestop res vreden toliko in zakaj je to problem. Spodaj je nekaj misli na to temo.

COTD_8.4

Vir: Business Inssider

Presoja o tem, koliko je nek igralec vreden za klub je seveda subjektivne narave. Je stvar presoje dveh ključnih dejavnikov. Prvič, odvisen je od objektivne kvalitete igralca. Torej od tega, koliko lahko nek igralec prispeva k uspehom moštva (prek golov ali pomena za organizacijo igre) in koliko lahko klub zaradi tega pridobi sredstev (od organizatorja ligaških tekmovanj in sponzorjev). In drugič, odvisen je od “marketabilnosti” igralca. Torej od tega, koliko lahko klub zasluži s prodajo klubskih dresov in rekvizitov, ker nosijo ime in podobo nekega igralca.

Je Neymar res toliko vreden na trgu? Ne vem. Pri PSG so si uprava in lastniki očitno izračunali, da lahko z Neymarjem v petih letih zaslužijo več kot 446 mio evrov. Osebno sem glede Neymarjevih nogometnih veščin sicer skeptik in dvomim, da bo lahko prispeval k uspehom PSG več, kot je to uspelo Zlatanu Ibrahimoviću. Neymar je bil pri Barceloni v senci Lionela Messija in mnogi trdijo, da če želi postati najboljši igralec na svetu, mora iti v klub, kjer bo najprej prvi igralec moštva. Jaz v to nisem tako prepričan. Denimo Messiju se je pred desetimi leti kot mlademu talentu uspelo prebiti zraven tedanjega velikega zvezdnika Ronaldinha. Še vedno se spomnim, ko sem sina za 10. rojstni dan peljal na tekmo Barcelone v španski ligi gledat Ronaldinha. Čeprav je bil Ronaldinho tedaj na vrhuncu in je briljiral s svojimi potezami, pa je med občinstvom na Nou Campu resnično završalo, ko je žogo dobil mladi, dolgolasi talent iz Argentine, ki je kasneje učinkovito zamenjal Ronaldinha v klubu in postal ne samo nosilec igre Barcelone, pač pa tudi najboljši igralec na svetu.

Pri Neymarju tega efekta nisem zasledil. Ne daje veliko golov in ni nosilec igre ob že “ostarelem” Messiju. Kadar Messi nima svojega dneva ali ko je bil poškodovan, ga Neymar ni znal učinkovito zamenjati. No, morda bo pri PSG naletel na idealno kombinacijo soigralcev in postal golgeter Ronaldovega tipa. Dvomim, vendar se z veseljem pustim prepričati.

Je pa Neymar izjemno “marketabilen”. Ima všečen obraz in karizmo, kar bi – ob njegovih osebnih sponzorjih – utegnili izvrstno oceniti tudi ljubitelji nogometa širom Pariza, Francije in sveta in kar bi lastnikom PSG omogočilo, da s prodajo vstopnic in artiklov z Neymarjevim imenom in podobo iztržijo za 450 mio evrov več, kot bi jim uspelo brez Neymarja. Predvidevam, da so si to dobro preračunali, preden so dali odkupno ponudbo Barceloni.

Toda medtem ko se javnost naslaja ali zgraža ob sicer vrtoglavi prestopni vsoti za Neymarja, mene skrbi nekaj drugega. Kot kaže zgornja slika, v zadnjih letih vrtoglavo naraščajo prestopne odškodnine za igralce. Iz tega trenda sledi nevarnost velike koncentracije na nogometnem trgu, kajti tako velike prestope lahko financira le peščica največjih klubov – v Španiji, Britaniji in Franciji (italijanski in nemški klubi so že zaradi drugačne lastniške strukture praktično “prerevni”). To pomeni, da se bo v prihodnje kvaliteta nogometnih talentov in zvezd koncentrirala le še v peščici najbogatejših klubov (z arabskimi ali ruskimi lastniki) in da se bodo razlike v kvaliteti evropskega klubskega nogometa samo še povečevale. To pa lahko postane dokaj nevarno.

Slednje namreč pomeni, da se bodo že sedaj zelo neenake možnosti uspeha še bolj drastično povečale. Klubi iz “revnih” oziroma manjših in nogometno manj zanimivih držav bodo imeli še manj možnosti za doseganje relevantnih uspehov, če so bo vsa nogometna kvaliteta koncentrirala pri peščici najbogatejših klubov.

Tukaj bi po mojem mnenju morala vmes poseči UEFA kot organizatorka in regulator evropskih ligaških tekmovanj. Po vzoru privatne NBA (severnoameriške košarkaške zveze) bi morala uvesti striktno regulacijo plačil za prestop, proračunov klubov in prestopnih pogojev. Privatna (sic!) NBA je skozi lastno 70-letno evolucijo in izkušnje prav zaradi omogočanja čim bolj enakih enakih možnosti za vse sodelujoče klube uvedla striktno regulacijo (tudi) na finančnem področju.

Ključni so trije elementi. Prvi element je reguliran naborni (draft) sistem mladih igralcev. Najboljši mladi igralci, ki želijo igrati v NBA ligi, morajo iti skozi naborni postopek, v okviru katerega posamezni kljubi izberejo bodoče igralce. Pri tem pa velja, preprosto rečeno, pravilo, da lahko najslabše uvrščeni klubi izbirajo prvi in s tem izberejo najboljše igralce. Dejanski sistem je sicer nekoliko bolj kompleksen in se je večkrat spreminjal. Sedaj velja pravilo, da ima 14 najslabših klubov, ki se niso uvrstili v končnico (playoff) prednostno pravico do prve izbire na draftu, vrstni red izbiranja se določi z žrebom (loterijo). Pri tem velja na loteriji določen vrstni red žreba le za prve tri pozicije na draftu, medtem ko se za ostale upošteva inverzno razmerje v zmagah in porazih. Najslabše uvrščeno moštvo po koncu sezone ima tako 25% možnosti prve izbire na draftu. Ta sistem omogoča, da lahko najslabši klubi v ligi efektivno dohitijo v kvaliteti najboljše, saj lahko na draftu poberejo navečje talente.

Drugi element je “plačna omejitev” (salary cap),  ki omejuje skupni letni proračun posameznih klubov za plače igralcev. Salary cap se letno spreminja in je določen v odstotku od skupnih prihodkov lige (trenutno dobrih 44% skupnih prihodkov lige). V sezoni 2016-2017 je salary cap za posamezno moštvo znašal 94.14 mio $, skupaj z limitom za davek na luksuz pa 113.29 mio $. Zgornje meje plač igralcev so določene glede na staž igranja v ligi, pri čemer imajo najstarejši igralci pravico do najvišjih plač – tisti z 10-letnim stažem celo do 35% plačnega proračuna kluba (Wikipedia):

The maximum salary of a player with 6 or fewer years of experience is either $25,500,000 or 25% of the total salary cap (projected for 2017–18), whichever is greater. For a player with 7–9 years of experience, the maximum is $30,600,000 or 30% of the cap, and for a player with 10+ years of experience, the maximum is $35,700,000 or 35% of the cap. There is an exception to this rule: a player is able to sign a contract for 105% of his previous contract, even if the new contract is higher than the league limit.

To seveda pomeni, da morajo uprave klubov skrbno optimizirati izdatke in najti pravo kombinacijo med zvezdniki in “delavci”. Seveda tudi ta regulacija omogoča vzdrževanje enakih možnosti in zagotavljanje konkurenčnosti lige.

Tretji element pa je sistem trgovanja z obstoječimi igralci, pri čemer lahko klubi po koncu sezone (tudi vmes) prosto trgujejo z igralci in si jih med seboj izmenjujejo v paketih. Pri tem pa morajo seveda paziti na salary cap. Pogoste so situacije, ko nek klub v želji po pridobitvi odličnega igralca iz drugega kluba zanj ponudi nekaj svojih igralcev z nižjimi plačami. To klubom omogoča sprotno prilagajanje glede kvalitete igralne strukture moštva, vendar ne da bi ogrozilo enake možnosti vseh klubov.

Glede na trende v evropskem nogometu bo tudi UEFA pod Čeferinovim vodstvom morala razmisliti o uvedbi podobne regulacije tudi v evropskih klubskih ligah. Sicer se bo liga šampionov, pa tudi ostale, sprevrgla v ligo elitne peščice najbogatejših klubov z množico revnih statistov. Neymarjeva obscena, rekordna prestopna odškodnina je zelo dober povod za razmislek o uvedbi striktne finančne regulacije evropskega klubskega nogometa.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: