2,5 milijona evrov družbe DARS na napačen račun in sprenevedanje pristojnih organov

Stanko Štrajn

Iz medijev smo izvedeli, da je bil DARS žrtev spletnega ribarjenja. Spretni hekerji so dosegli, da je v petih nakazilih na napačen račun prenesel več kot 2,5 milijona evrov. Nato so nas mediji zasuli s sporočili o tem, kako policija in notranji organi nadzora preiskujejo ta primer oškodovanja javnih sredstev. Še ni znano, kolikšna bo dejanska škoda in kdo je kakor koli odgovoren za malomarno ali celo namerno škodljivo ravnanje z javnim denarjem, ker gre za zelo zahtevno problematiko, ki terja veliko natančnega preverjanja.

Spomnim se, da sem kot član prve uprave DARS-a leta 1994, ko še ni bilo zakona o javnem naročanju, v skladu z internim pravilnikom DARS-a o oddaji naročil sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije in vzorcev pogodb za oddajo javnih naročil. Prakso, ki jo je DARS takrat uvedel za svoja javna naročila, je odtlej dogradil z določbami, ki jih je narekoval razvoj javnega naročanja v skladu z evropskimi predpisi in slovenskim zakonom o javnem naročanju. DARS je ves čas na podlagi pogodbenih določil izvajalcem nakazoval plačila za opravljeno delo na transakcijski račun (TRR), izrecno določen v pogodbi o oddaji javnega naročila. Če je izvajalec spremenil številko računa, je DARS plačevanje na novi račun uredil s sklenitvijo ustreznega aneksa k pogodbi. Brez aneksa je nakazilo mogoče le na račun, naveden v osnovni pogodbi.

Ker človek ni računalnik in tudi moj spomin ni popoln, sem svoje vedenje preveril pri umetni inteligenci. Zastavil sem ji preprosto vprašanje in dobil zelo jasen odgovor.

»Kakšen je postopek spremembe TRR pri že podpisani pogodbi?«

Za spremembo transakcijskega računa (TRR) pri že podpisani pogodbi z družbo DARS morate skrbniku pogodbe poslati uradno, podpisano pisno obvestilo o spremembi podatkov, na podlagi katerega naročnik nato pripravi ustrezen dodatek (aneks) k pogodbi ali uredi spremembo v svojem finančno-računovodskem sistemu.

Ker je v pogodbah o izvedbi javnega naročila sprememba TRR nebistvena sprememba (v skladu s 5. točko prvega odstavka 95. člena ZJN-3), zanjo ni potreben nov postopek javnega naročanja, vendar velja strog varnostni protokol:

  1. Preverjanje določil vaše pogodbe. Najprej preverite končne določbe svoje pogodbe (običajno so to zadnji členi o spremembah in dopolnitvah pogodbe). V večini pogodb je izrecno navedeno, da so spremembe pogodbenih določil veljavne le, če jih stranki skleneta v obliki pisnega aneksa k pogodbi, pri čemer je za spremembo kontaktnih oseb ali bančnega računa včasih predvideno zgolj pisno obvestilo.
  2. Priprava uradnega dopisa. V uradnem dopisu podjetja zaprosite za spremembo TRR. Dopis mora vsebovati:
    • številko in datum osnovne pogodbe (ter morebitno številko naročilnice ali javnega naročila),
    • staro številko TRR (ki se zapira oziroma ne bo več v uporabi) in novo številko TRR z nazivom banke ter kodo BIC/SWIFT,
    • datum, od katerega naj se plačila izvajajo na novi račun,
    • lastnoročni podpis zakonitega zastopnika in žig podjetja (ali kvalificirani elektronski podpis).
  3. Dokazilo o imetništvu računa. Finančne službe izvajajo poostren nadzor zaradi preprečevanja finančnih prevar, kot so lažna sporočila o spremembi bančnih računov. Tarča takšnih prevar so v zadnjem času pogosto veliki naročniki, vključno z družbo DARS. Dopisu obvezno priložite potrdilo banke o odprtju novega TRR oziroma izpis iz javnega registra transakcijskih računov pri AJPES, iz katerega je nedvoumno razvidno, da je račun odprt na ime vašega podjetja.
  4. Pošiljanje in potrditev (aneks). Dokumentacijo pošljite s priporočeno pošto ali po elektronski pošti na uradni naslov skrbnika pogodbe pri družbi DARS. Finančna služba bo podatek preverila po uradnih kanalih (pogosto tudi s telefonskim klicem na znano kontaktno številko podjetja) in po potrebi pripravila kratek aneks k pogodbi, ki ga podpišeta obe stranki.
  5. Izdaja naslednjega e-računa. Novega TRR na izdanih e-računih ne uporabljajte, dokler od družbe DARS ne prejmete potrditve, da je sprememba vnesena v njen sistem, oziroma dokler aneks ni podpisan. V nasprotnem primeru bo račun zavrnjen zaradi neskladja s pogodbenimi podatki.

Očitno me spomin ni zapustil in je praksa pri spremembi transakcijskega računa tudi po 32 letih še vedno enaka. Brez aneksa k pogodbi pač ni spremembe računa. Četudi so spletni goljufi zelo spretni in znajo spremembo računa prikazati zelo verodostojno, to še vedno ni dovolj za nakazilo na novi račun izvajalca. Za spremembo računa morata DARS in izvajalec podpisati aneks k pogodbi. Aneks lahko podpišejo samo osebe, pooblaščene za zastopanje družbe, ali osebe, ki imajo notarsko overjeno pooblastilo za podpis pogodbenih dokumentov. Aneks o spremembi računa predlaga izvajalec, strokovne službe DARS-a pa predlog preverijo in pripravijo besedilo aneksa za sprejem. Direktor DARS-a, pristojen za tehnično izvedbo, mora nato pridobiti soglasje direktorja finančne službe in direktorja za pravno področje ter predlog aneksa predložiti upravi DARS-a v sprejem. Uprava DARS-a sprejme sklep o sprejemu aneksa. Šele nato lahko predsednik uprave in še en član uprave po načelu štirih oči podpišeta aneks, na podlagi katerega je mogoče nakazati plačilo na novi račun izvajalca.

Vidimo, da postopek preprečuje, da bi DARS nakazoval plačila na napačne račune izvajalcev, če vsi vpleteni upoštevajo pogodbena določila in razpisne pogoje. Če je do takih nakazil prišlo, je jasno, da strokovne službe in uprava DARS-a niso ravnale v skladu s pogodbenimi določili in pravili postopka javnega naročanja. Ravnale so torej malomarno ali celo namerno škodljivo in s tem povzročile veliko premoženjsko škodo. Gre za javna sredstva, ki jih upravlja DARS.

Če bi policijski inšpektorji povprašali umetno inteligenco, kakšen je postopek pri spremembi transakcijskega računa, bi takoj dobili natančno navodilo, kaj morajo v konkretnem primeru preveriti. V nekaj urah bi lahko nesporno ugotovili, kdo od zaposlenih na DARS-u ni ravnal tako, kot bi moral, in ali je ravnal malomarno ali namerno škodljivo. Tudi službe notranjega nadzora v DARS-u bi lahko ugotovile, kdo ni upošteval jasnega postopka za spremembo računa in zakaj. Če ti nadzorni organi že ne vedo, kakšen je postopek, bi jim umetna inteligenca jasno povedala, kaj morajo preveriti.

Ne morem si predstavljati, da policaji, ki preiskujejo sum kaznivih dejanj v zvezi z oškodovanjem javnih sredstev, ne poznajo temeljnih pravil javnega naročanja in plačevanja naročenih storitev. Še manj si lahko predstavljam, da jih ne poznajo notranji organi nadzora in uprava DARS-a, saj gre za utečeno 32-letno prakso. Če vsi navedeni vedo, kakšen je postopek za spremembo transakcijskega računa, je edini možni sklep, da se policija in predsednik uprave DARS-a namerno sprenevedata in medijem, ki so dovolj naivni, da temu sprenevedanju nasedajo, razlagata, kako težko je ugotoviti, kdo je bil v tem primeru malomaren ali kdo je namerno kršil svoje obveznosti.

Kako pa ob vsem tem očitnem sprenevedanju in zamegljevanju odgovornosti ukrepata pristojna ministra, g. Vrtovec in g. Matoz? Tako kot minister Gregor v Martinu Krpanu ne reče nič, tudi naša pristojna ministra ne storita ničesar, da bi zaščitila javni interes. Ne smemo spregledati, da tako minister Vrtovec kot minister Matoz o DARS-u veliko vesta, saj se oba že dolgo ukvarjata z njegovim delovanjem. Minister Matoz je kot odvetnik več let zastopal DARS v množici pravdnih postopkov in po odvetniški tarifi zaračunal visoke stroške zastopanja za to, da je DARS pravde izgubil in nato nasprotnim strankam plačal visoke odškodnine in pravdne stroške. Minister Vrtovec je že drugič minister, pristojen za promet in gradnjo cest, in natančno ve, kako DARS gradi in upravlja avtoceste. Pa kljub temu ne ukrepa, ker še ne ve, kdo je kršil nadvse jasne obveznosti in zakaj.

Vlada in poslanci v Državnem zboru ves cirkus mirno opazujejo in ne ukrepajo, da bi zavarovali javni interes. Dokler bo v Sloveniji vladala kultura sprenevedanja in ignoriranja obveznosti, bomo priča še mnogim oškodovanjem javnega interesa in ne bomo živeli bolje, ne glede na to, ali bomo potrdili ali zavrnili razvojni zakon, za katerega mnogi državljani mislijo, da je pravzaprav zakon za razkroj Slovenije. Veliko bi dosegli, če se ne bi ukvarjali z razvojem ali razkrojem, kakor kdo pač zadevo razume, in bi raje poskrbeli, da v institucijah, pristojnih za upravljanje javnega premoženja, na čelu z Državnim zborom in Vlado, ne bi prihajalo do zlorab pooblastil, ki smo jim jih zaupali državljani v demokraciji, ki jo s ponosom razglašamo za svobodo in jamstvo socialne in pravne države.

Oddajte komentar