Med 6. oktobrom in 20. novembrom 2026 je delnica Nvidie zdrsnila z 239,24 na 125,53 dolarja in izgubila 47,5 % vrednosti. Nasdaq je v istem obdobju izgubil približno 18 %, samo v zadnjem tednu pa 10 %. V petek so delnice družb Nvidia, Micron in AMD vsaka zase izgubile več kot 13 %, indeks pričakovane nihajnosti VIX pa je poskočil za tretjino. Po tako siloviti razprodaji je odboj mogoč že v nekaj trgovalnih dneh. Težje je presoditi, ali je zmanjkalo tudi prodajalcev, ki bi prvo okrevanje tečajev izkoristili za umik iz tehnoloških delnic.
Spodnja slika prikazuje tipičen borzni cikel posamezne delnice. Sprva kupujejo redki, proti vrhu pa se jim pridružijo še tisti, ki se bojijo, da bodo zamudili rast. Po prvem večjem padcu se tečaj za kratek čas pobere. Ko pa zaporedni odboji dosegajo vse nižje vrhove, začnejo prodajati tudi vlagatelji, ki so vztrajali skozi prejšnje padce. To je na sliki faza strahu in kapitulacije. Kje v tem ciklu so tehnološke delnice? Pri Nvidii je prvi izrazitejši odboj 21. oktobra segel do 222 dolarjev, naslednji pa šest dni pozneje le še do 218 dolarjev. V drugi polovici novembra se je razprodaja razširila na ves sektor polprevodnikov. Sodeč po tem zaporedju so vodilne tehnološke delnice že v fazi kapitulacije. Na shemi se šele za njo začne iskanje dna.
Zakaj kupci po vsakem odboju tako hitro izgubijo pogum? Pri umetni inteligenci je bilo dolgo jasno, kdo služi. Nvidia je prodajala čipe, med največjimi kupci so bili ponudniki storitev v oblaku. Precej težje je ugotoviti, koliko bodo s temi čipi zaslužili kupci sami. Po izračunu The Kobeissi Letter so Amazon, Alphabet, Meta in Microsoft samo v tretjem četrtletju za naložbe v osnovna sredstva porabili skoraj 202 milijardi dolarjev. Pri Amazonu je v dvanajstih mesecih do konca septembra prosti denarni tok znašal −42,4 milijarde dolarjev. Leto prej je podjetju po naložbah ostalo 14,8 milijarde. Kjer proizvajalec čipov kupcu še sam pomaga financirati nakup, kot v novembrskem poročilu opisuje Evropska centralna banka, je še težje presoditi, koliko naročil bi bilo brez te podpore.
Da tudi izjemen promet še ne pomeni konca razprodaje, se je pri Nvidii pokazalo že 12. novembra. Na dan, ko je družba objavila odstop Jensena Huanga, je lastnika zamenjalo skoraj 748 milijonov delnic. Tečaj je čez dan zdrsnil pod 149 dolarjev, nato pa se je do zaključka pobral na dobrih 166 dolarjev. Osem dni pozneje je bila delnica še četrtino cenejša, čeprav je Nvidia vmes objavila podvojitev prihodkov in dobička. V petek je Reuters poročal, da ameriški borzni nadzornik SEC preučuje računovodske prakse družbe. Morebitne kršitve še niso bile ugotovljene. Tisti dan je lastnika zamenjalo več kot 620 milijonov delnic, zaključni tečaj pa je bil komaj dolar nad dnevnim dnom. Tokrat kupci do zaključka niso zmogli niti skromnega odboja.
Kaj bi lahko sprožilo odboj v prihodnjih dneh? Po 23-odstotnem tedenskem padcu lahko tečaj dvignejo že vlagatelji, ki so delnice prodali na kratko in jih morajo zdaj kupiti nazaj, da bi unovčili dobiček. Za trajnejšo rast bo pomembnejše, ali se bodo vrnili tudi dolgoročni kupci. Nvidia za naslednje četrtletje napoveduje okoli 130 milijard dolarjev prihodkov, pri čemer v napoved sploh ni vštela prodaje računalniških čipov za kitajske podatkovne centre. Toda če bodo veliki ponudniki storitev v oblaku del gradnje preložili, bodo sami prihranili denar, proizvajalci čipov pa bodo morali dlje čakati na naročila. Zato lahko delnice kupcev in dobaviteljev tudi po skupnem padcu okrevajo različno hitro.
Zdi se, da bi najboljši signal za odboj dala novica, da se bo Jensen Huang vrnil na čelo Nvidie. Huang je oče tehnološke infrastrukture za umetno inteligenco. Njegov izsiljeni odstop je simboliziral konec obdobja tehnološke rasti, njegova vrnitev bi signalizirala konec začetek konca tehnološkega pesimizma. Kar pa seveda še ne pomeni, da se je balon do sedaj že izpraznil. Tehnološki balon je še zelo poln napihnjenih pričakovanj.


You must be logged in to post a comment.