Kontrademokracija ob in o drugem tiru

Poljub škarpene:

Franc Jožef je 577 kilometrov železnice in vseh predorov, viaduktov, ovinkov in vzponov s krampi in rokami (brez jedrskih vrtalnih supermega galaktično kompjutiziranih robotov) zgradil v 18 letih. Naši junaki se na drugi tir pripravljajo 20 let in se bodo o njem pogovarjali še približno toliko časa. Seveda je drugi tir 21-krat krajši in ne nujno tudi tolikokrat cenejši. O tiru do Kopra še zmeraj trdijo, da ekonomsko ni upravičen, ker se naštelani amortizacijski izračun ne izide. Južna železnica do Trsta pa je ekonomsko upravičena že 160 let.

Junaki našega časa so tudi gospodje, ki so prepričani, da je bolje za vsaj deset do 15 let prestaviti gradnjo drugega tira, kot da bi pustili zmago neki naključni politični opciji. V desetih letih bi medtem sicer izgubili vsaj dve milijardi evrov prometa, ampak junaki tolažijo, da imajo 250 milijonov cenejšo različico projekta.

Poudarjajo tudi, da jih podpira Janševa kontrademokracija. To je ista kontrademokracija, ki je sprejela državni prostorski načrt za ta isti drugi tir in se po 12 letih dela Francuze, da to res ni dober projekt niti trasa ne … Ha! Tista k-demokracija, ki je dala kader za osušitev Luke, Intereurope in nadministra Černača, ki je prepričan, da se drugi tir ne bi splačal, četudi bi Luka Koper 30-krat povečala promet in praktično prehitela Hamburg. Ta k-demokracija bi morala prihodnjih 30 let molčati, kar zadeva vlake, tire, Luko, Intereuropo … Ampak, da ne bo pomote, še vsaj šest kontrademokratičnih strank je na isti temni strani Lune.

Zadnjič je zazvonil telefon Jeanu Claudu Juncu ravno med tiskovko. Pogledal je na ekran tistega starega, predpotopnega telefona in rekel, da ga je klical Jožef Horvat, junak in borec proti južnemu golfu. Samo pomisel na golf je treba v kali zatreti. Ampak samo v Portorožu, seveda. Drugod po Sloveniji lahko gradijo kolikor hočeš golfov. Tam nimajo rodovitne prsti. Samo v koprskem pristanišču je treba zatreti prekarnost. In samo koprsko progo je treba graditi v breme lokalnega gospodarstva. Pa pravijo, da Sloveniji primanjkuje kadrov! Kaj bi Slovenija brez teh junakov, kako bi se ideološko in filozofsko znašla, kako usmerjala razvoj, kako bi se rešila etičnih izzivov, preizkušenj in blodenj? Kako srečna je ta dežela, ki ima namesto zalog nafte z neizmernim umom obdarjene in (to moramo poudariti) poštene ljudi.

Vir: Boris Šuligoj, Delo

One response

  1. Drago Isajlovič me je prosil, da poskusim pod svojim imenom dati tole pripombo ker se mu ne uspe prijaviti v ta blog. Mimogrede, Drago Isajlovič je v začetku kariere, še kot gradbenik delal na SŽ in bil med drugim pristojen za del proge med Kozino in Koprom. Spodaj je njegov komentar:

    “Spoštovani,
    drugi tir se V TEJ DRŽAVI gradi že 20 let. Dejanski začetek je bil v prejšnji državi. Leta 1978, ko sem odhajal iz železnice (Zavod za investicije, Ljubljana, Robbova 2, ki je bil na železnici zadolžen za modernizacijo oz. za izvajanje investicij), je bila trasa za drugi tir že določena, potekali so postopki za odkup zemljišč.
    Mogoče bi bilo zanimivo preveriti pri ljudeh, ki so to delali, kako daleč so bile stvari zares pripravljene.
    Zanimivo bi bilo tudi videti takratno traso (ni bilo DRI-jev, zidarjev in podobnih), nosilec priprav je bilo ŽG – Projektivno podjetje. Nekateri ministri za infrastrukturo in direktorji na železnici (v tej državi, da ne bo dvoma) o tem ne vedo nič, pa tudi nobene dokumentacije naj ne bi bilo, tako trdijo.
    D. I.”

%d bloggers like this: