Heiner Flassbeck je lani oktobra ob menjavi nemške vlade objavil izjemno dober komentar Thank god, it’s over. Eight years of Wolfgang Schäuble, v katerem je prikazal škodljivost 8-letnega mandata Wolfganga Schäubleja kot nemškega in de facto EU finančnega ministra. Mandata v času najhujše gospodarske krize v Evropi, v katerem je Schäuble naredil vse, da bi povzdignil Nemčijo in zatrl preostali del EU z absolutno neprimernimi, napačnimi in škodljivimi politikami za skupnost držav, ki so v skupni monetarni uniji. Lahko da mu bodo v rodni Nemčiji peli hvalnice, toda iz zgodovinskega vidika evropske integracije bo šel v zgodovino kot mož, ki je postavil temelje za propad evra.

Wolfgang Schäuble is no longer Finance Minister of Germany – and de facto of Europe. Following eight years of misguided and destructive policy Europe is trying to extricate itself from Schäuble’s failed legacy. The very existence of the EU is threatened, as the people of European nations increasingly rebel against its neo-liberal policy and Schäuble’s ideologically driven austerity. Youth unemployment and under-employment are at untenable levels. Corruption has become endemic, not only in the EU, but in most EU countries. The United Kingdom is leaving the EU. Shall we need why and who is next?

The most common claim in the German press about Wolfgang Schäuble’s eight years as Germany’s finance minister appeared again in the business daily Handelsblatt on Monday morning: “He saved the euro states and consolidated the budget”. That is to say: he was a German Hercules who saved entire nations and worked wonders in the financial-political sphere that have never been seen before.

That verdict can hardly be more wrong. It would be much closer to the truth to describe his achievement as follows: he drove euro nations to the brink of collapse and allowed the German state to record an enormous current account surplus at exactly the wrong time. Wolfgang Schäuble’s record in Europe should be mentioned in the same breath as his record in Germany, because the two cannot be separated.

Nadaljujte z branjem→

Če bo EU razpadla, bo zaradi nedomišljenih in nevzdržnih fiskalnih pravil, ki od držav zahtevajo, da varčujejo, ko bi morale investirati več in s tem zagotoviti višjo bodočo gospodarsko rast. Politika varčevanja v krizi ali v času šibke rasti ne deluje. Ne da se “zrezati” poti do rasti – ne da se z rezanjem javnih investicij ustvariti gospodarske rasti. Neumna mehanska fiskalna pravila, ki zahtevajo reze v javnih izdatkih ne glede na situacijo, vodijo v socialni upor in države pripeljejo v roke populistov in nacionalistov.

Spodaj je dober thread Heidi Moore, ki je zbrala še zgodovinske mejnike neumnosti Schäublejeve politike varčevanja pod dobrim naslovom: Austerity. Does. Not. Work.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

V sprejetem in še vedno veljavnem proračunu Republike Slovenije za 2018 je predvidenih tudi za 1.150 milijonov evrov prihodkov od dohodnine oz. 4,5 % več kot leto poprej. Dejanska gibanja do oktobra kažejo, da bo letos teh prilivov v proračun kar za 1.270 milijonov evrov, torej okoli 120 milijonov več od načrtov oziroma prek 15 % več kot lansko leto. Kaj je bil razlog za tako zgrešeno načrtovanje –  napake ali zavestno prikazovanje nižjih prihodkov za zmanjševanje apetitov proračunskih porabnikov – ne bi ugibal. Vsekakor pa je zanimivo pogledati, zakaj je prišlo do tako močnega povečanja prihodkov iz dohodnine v državni proračun. Podatki razkrivajo zanimivo zagodbo.

Nadaljujte z branjem→

Zelo dober članek v Foreign Policy, ki na primeru danskega sistema socialnih transferjev kaže, kako lahko aplikacija algoritmov (za ugotavljanje upravičenosti do transferjev in potencialnih zlorab teh transferjev) spodkopava temelje demokracije in se sprevrže v sistem kontrole nad državljani.

Yet the idea of legal constraint is increasingly difficult to reconcile with the revolution promised by artificial intelligence and machine learning—specifically, those technologies’ promises of vast social benefits in exchange for unconstrained access to data and lack of adequate regulation on what can be done with it. Algorithms hold the allure of providing wider-ranging benefits to welfare states, and of delivering these benefits more efficiently.

Such improvements in governance are undeniably enticing. What should concern us, however, is that the means of achieving them are not liberal. There are now growing indications that the West is slouching toward rule by algorithm—a brave new world in which vast fields of human life will be governed by digital code both invisible and unintelligible to human beings, with significant political power placed beyond individual resistance and legal challenge. Liberal democracies are already initiating this quiet, technologically enabled revolution, even as it undermines their own social foundation.

Nadaljujte z branjem→

Wolfgang Münchau je v Financial Timesu lepo popisal razliko med povojnim in sedanjim liberalizmom. Prvi je bil usmerjen k aktivni zaščiti manjših igralcev pred velikimi, drugi pa je pod pretvezo izenačevanja pogojev dejansko dajal prednost močnejšim. Posledica je koncentracija znotraj panog s povečano tržno močjo nekaj velikih igralcev na eni strani, na drugi pa povečana neenakost dohodkov in premoženja oziroma povečana koncentracija dohodkov in premoženja v rokah nekaj zgornjih odstotkov. Liberalizem, ki bi naj dajal vsem enake možnosti za uspeh, se je izrodil v sistem, v katerem lahko uspejo  le nekateri. Liberalizem, ki naj bi bil podlaga za prost trg, so požrle same proste tržne sile.

Münchau sicer evocira na Margaret Thatcher, da je znala liberalizem približati ljudem, tako da jim  je v privatizaciji podelila nekaj delnic. No, to je bil seveda samo umazan trik, da je lahko sprivatizirala vse. Toda Thatcherjeva je znala deliti vsaj nekaj donosov od liberalizma, njeni konzervativni, pardon – liberalni, nasledniki, so na to pozabili. Zato je prišel ta množični upor na Zahodu proti establishmentu, ki je ustvaril ali vzdrževal ta sistem (sistem deregulacije, privatizacije, fleksibilnega trga dela, globalizacije, darwinizacije). Res je, sistem, ki ne zna deliti donosov in ki pusti za seboj večino prebivalstva, nima dolgoročne perspektive.

Nadaljujte z branjem→

Vsem zvestim bralcem bloga in nasploh vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije želim lepe Božične praznike v prijetnem domačem družinskem vzdušju (če se le da) in vse dobro v novem letu.

Tale glasbena čestitka je sicer po ameriško pocukrana (olajševalna okoliščina je, da jo prezentira Bruce Springsteen), vendar takšni so ti prazniki in tudi zato jih imamo tako radi.

.

Nadaljujte z branjem→

Partibrejkers sinoči v Orto baru.

Če malce razmislim, so – ob Rolling Stonesih – Partibrejkersi edini bend, ki me do sedaj s svojo kontinuirano kvaliteto ni nikoli razočaral.

Nadaljujte z branjem→