Zrnce soli v Trumpovi trgovinski vojni s Kitajsko

Trumpova trgovinska vojna s Kitajsko jw iz ekonomskega vidika seveda popolna in notorično škodljiva bedarija. Prizadela bo vse, tako Kitajsko kot ZDA, tako kitajska kot ameriška podjetja, tako kitajske delavce kot ameriške. Zraven pa še vse ostale države, ker se bodo porušile globalne verige vrednosti, v kateri sodelujejo podjetja iz desetin držav in ker se upočasnjuje dinamika rasti svetovne trgovine ali celo zmanjšuje, kar bo pripeljalo novo recesijo. In če se bo trgovinska vojna intenzivirala, se bo nadaljevala prek valutnih vojn in na koncu prek vojaških spopadov.

Ne glede na to notorično škodljivo bedarijo, pa Trumpova logika trgovinske vojne nosi neko zrnce soli. Če je Trumpov namen prisiliti ameriška podjetja, ki so prenesla proizvodnjo in / ali sestavljanje izdelkov iz ZDA na Kitajsko, da proizvodnjo / sestavljanje relocirajo nazaj v ZDA, vsaj en del tega početja ni povsem brez ekonomske logike. Namreč, kot ilustracijo si poglejte spodnjo stroškovno strukturo proizvodnje iPhona (podobno velja za novejše iPhone, iPade, prenosne računalnike itd.), Apple pri proizvodnji iPhonov dela debelo maržo okrog 70%, na Kitajskem pusti le 8 dolarjev (okrog 1% vrednosti aparata) za sestavljanje, preostanek gre ostalim dobaviteljem komponent, softverja in logistom. Torej, če bi Trumpu s 15% ali 25% carinami uspelo Apple “prepričati”, da zapusti kitajski FoxConn City, bi se Applu splačalo iPhone sestavljati kjerkoli. Tudi če bi za sestavljanje aparata plačal 50 namesto 8 dolarjev, bi dosegal debelo maržo.

Struktura stroškov iPhona

Vir: IHS iSuppli Research

Ima pa Trumpova logika pomembno napako – tudi če Trumpu uspe pregnati Apple, HP, Dell, GE in vse ostale ameriške “proizvajalce” iz Kitajske, ni nujno, da bi ti sestavljanje proizvodov premaknili nazaj v ZDA. Zakaj ne v Vietnam, Malezijo ali vzhodno Evropo?

No, razen če Trump začne trgovinsko vojno z vsemi. Kar pa tudi ni povsem nemogoče. Nor je dovolj.

One response

  1. No pomembno je povedati, da večino čipov, ki so med materialom Kitajska uvozi in se kaže kot njen uvoz. Pri tem je potrebno pogledati predvsem dodano vrednost . Koliko je dodane vrednosti (kreirane na Kitajskem) v Kitajskem izvozu in koliko v uvozu. Kitajska uvozi za okoli 260 milijard USD čipov kar je praktično vse dodana vrednost.

    Pa je to samo en del problema. Trump “very conveniently” pozabi drug element plačilne bilance. In sicer več kot 200 milijardni presežek v storitvah, ki ga imajo ZDA s svetom. Vzemi ta presežek, pa razmerje dodane vrednosti, pa problem za ZDA ni tako zelo velik,….

    Kje je potem problem? V tistiih 70% in več marži Apple-a in dejstvu, da plačuje Apple (v Ameriki) manj kot 0,2% davka. Ampak tega se seveda Trump ne loti. Ker če bi začeli volilci resno razmišljati v tej smeri,…..

    No vsa zadeva v resnici nima ozadja v neuravnovešenosti trgovine ampak v ustavljanju Kitajske. Kitajska se je po letu 2000, ko je vstopila v WTO enostavno strgala s ketne in noče igrati vloge, ki ji je namenjena in niti najmanj ne razmišlja o kakšnih spremembah sistema.

    Na zahodu je nastala panika, leta 2014 so prezrli dejstvo, da je Kitajska že največje svetovno gospodarstvo (po kupni moči), še bolj pa njen kvaliitativen razvoj. Glejte samo Huawei; Če pogledamo samo prodajo telefonov v 1.kv.2019 (na 1.kv 2018) – navajam po spominu – , je Huawei povečal prodajo za več koy 50%, Samsungu je padla za okoli 10% , Apple-u pa več kot 20%. Pri profesionalnem delu telekomunikcij je stvar še bistveno hujša, predvsem v njenem kvalitativnem delu. Kitajska nima nikakršnega namena biti poceni tovarna sveta, ujeta v “middle income trap”

    ZDA so nekoč že imele podoben problem z gospodarskim rivalom. Gre za Japonsko v začetku 80-tih let. Ustavljanje Japonske je bilo neskončno brutalno. S Kitajsko verjetno ne bo to šlo na isti način. Še posebej zato ker so Kitajci dobro preučili japonski primer in se po mojem zelo dobro pripravili. Ampak to je dolga zgodba.

%d bloggers like this: