12 responses

  1. Poklon Mihliču za pogum. V vsesplošni psihozi vzdrževat pošteno iskreno mnenje na osnovi svojih prepričanj ni mala stvar. Da dodam še nekaj:

    Greenpeace co-founder Patrick Moore had harsh words for the modern environmental movement, calling global warming “the greatest scam in history” and denouncing the use of “fear and guilt” to push the message.
    “The climate catastrophe is strictly a fear campaign – well, fear and guilt,” Moore told Breitbart radio host Rebecca Mansour. “You’re afraid you’re killing your children because you’re driving them in your SUV and emitting carbon dioxide into the atmosphere and you feel guilty for doing that. There’s no stronger motivation than those two.”

    This abomination that is occurring today in the CLIMATE ISSUE IS THE BIGGEST THREAT TO ENLIGHTEMENT THAT HAS OCCURED SINCE GALILEO.

    “Nothing else comes close,” Moore insisted, likening the contemporary environmental movement to “a toxic mix of ideology, of politics and religion.”

    Vprašanje za Jožeta.

    Kakšen sheeple producira naš (pa ne samo naš) šolski sistem, da je možno toliko ljudi nategovati toliko časa. Kaj je s kritičnim razmišljanjem naših intelektualcev? Kaj je sploh namen našega šolskega sistema? Spomnim se Tvojega bivšega kolega Dr. Domna Trobca, ki je dajal študentom izračunavat breakeven za električne evtomobile (na ekonomski in na C02 osnovi). Rezultat je bil praktično vedno: NEVER.

    Pri tem si ne morem kaj, da se ne bi spomnil pokojnega genialnega George Carlin-a in njegovih nesmrtnih besed:

    ” they don’t want a population of citizens capable of critical thinking,……they want obedient workers, people who a just smart enough to run the machines and do the paper work and just dumb enough to passively accept these ever shittier jobs with longer hours and smaller pay,….

    Zelo vrednih 4 munte ogleda : George Carlin : Education:

  2. Izgleda, da gre za malenkost stara dejstva. EBRD med drugim ugotavlja, da sta sončna in vetrna vira energije najcenejša:

    https://reneweconomy.com.au/tesla-big-battery-pulled-in-29-million-in-revenue-in-2018-2018/

    Enako ugotavljajo tudi druge študije:

    https://en.wikipedia.org/wiki/Cost_of_electricity_by_source#Current_global_studies

    Kar se pa tiče časovne usklajenosti med porabo in povpraševanjem, pa omrežne baterije rešujejo zadevo z hitrejšim odzivom na nihanje frkvence v omrežju in zagotavljajo 200 ms odzivne čase. Odzivni časi klasičnih elektraren so od 6 sekund pa do 5 minut. Teslina omrežna baterija v Južni Avstraliji naj bi bila tudi presentljivo profitabilna:

    https://reneweconomy.com.au/tesla-big-battery-lifts-revenues-20-in-first-quarter-neoen-eyes-more-storage-57647/

    Vse kaže na to, da vsaj globalno fosilna goriva v pridobivanju elektrike nimajo več prihodnosti. Lokalno je situacija drugačna, ampak vsaj sončne celice se tako cenijo, da se bodo slej ko prej splačale tudi pri nas in mimo subvencij.

    • Spoštovani. Sicer ste priložili tri vire, ki “pokažejo drevesa”, ne pa gozda, a vam lahko garantiram, da je najbolj nepošteno govoriti o stroških elektrike, saj ni velike razlike ali se proizvaja elektriko po 70€ ali po 30€ na Mwh, pač pa koliko stane elektroenergetski sistem in kako stabilen je. Samo razlika na položnici med Nemčijo in Slovenijo je okoli 150€ Mwh, medtem ko TEŠ, ki naj bi bil po mnenju javnosti vir vsega zla proizvaja za približno 60€ ob vseh dajatvah, ki jih pri tem plačuje. Najbolj primitivno je prav to, da omogočamo, da si državljani na streho namestijo panele, vgradijo toplotno črpalko, potem pa oddajajo elektriko v sistem, ko je te preveč, dobijo pa za ogrevanje takrat, ko je primanjkuje. In temu rečemo samooskrba. Za uporabo omrežja pa sploh NE plačujejo. Pa še nekaj: Nekateri pravijo, da je visoka cena v Nemčiji cena prehoda na obnovljive vire. Ne bo držalo v celoti! To je cena zato, da proizvedejo 18,2% iz vetra in sonca, medtem ko se ob pomanjkanju naslanjajo na Francoske JE in premogovne elektrarne. Če bi delež povečali in ob tem še zagotovili hranilnike električne energije, bi lahko šele videli kaj se pravi energetska revščina. Nemci si morda to lahko privoščijo, ostali niti pod razno.

      Ni zastonj Leon Valenčič z Elektroinštituta Milan Vidmar napisal: “Fotovoltaika bo Evropo stala več kot druga svetovna vojna” https://oe.finance.si/8864763

      Poglejte na vse skupaj še skozi transformacijski vidik: Medtem ko se bijejo bitke na ravni elektronike, AI, robotike… Evropa zaposluje najboljše tehnične potenciale zato, da nam bodo skozi desetletja ogromnih investicij prinesli dražji način pridobivanja elektrike… le da ne bo 10X dražji, ampak mogoče 2X…

      LPPT

      • Spoštovani g. Trobec,

        Sam sem namenoma pokazal drevesa, ker sem za svoje trditve želel navesti tudi podlago. Enako bi si želel tudi od tistih ki na moje komentarje odgovarjajo.

        Kot rešitev za usklajevanje porabe in proizvodnje sem navedel omrežne baterije oz. hranilnike električne energije kot je očitno pravilen slovenski izraz. Glede na primer največjega hranilnike električne energije v Južni Avstraliji taka investivcja ne predstavlja izgube ampak profit. SIcer je področje še zelo mlado, ampak zaenkrat deluje. Kakšno vrednost za omrežje ima tak hranilnik pa kažejo profiti.

        Ker nisem s tega področja bom ponižno in naivno vprašal: Kje je torej še problem?

      • Patrick, hvala za link na intervju z Leonom Valenčičem. Odlično. Njegova izjava iz intervjuja:

        “Tako kot pes na en kilometer zavoha samico, ki se goni, tako poslovneži zavohajo državne subvencije nekaj deset tisoč kilometrov daleč”

        … pa je res legendarna.

    • Churchill je nekoč dejal, da verjame samo tisti statistiki, ki jo sam ponaredi.

      Problem je, da je cene elektrike na izvoru samo en del cene, ki je potrebna, da elektriko v vsakem času pripelješ do porabnika. Navadno se pri primerjanju cen za obnovljive vire energije ne pove, da ti poleg občutnih subvencij imajo po navadi tudi ključni privilegij tj. prednostno dispečiranje. Kaj to pomeni?

      Da morajo distributerji to elektriko vzeti v vsakem primeru, tudi če je ne rabijo v tistem trenutku. Cena in odjem sta garantirana. No, to ne velja za “klasične” proizvajalce. Tem cena moćno niho med dnevom, v tednu in znotraj leta. Če hočejo zagotoviti stabilno dobavo elektrike morajo vse to kompenzirati. Kaj bi to pomenilo za npr. proizvajalca elektrike iz obnovljivih virov, ki bi deloval na prostem trgu brez (subvencij in prednostnega dispečiranja)? Poleg instalirane moči iz obnovljivih virov bi moral investirati praviloma tudi v plinsko elektrarno ali v baterijske zmogljivosti (ki niti slučajno niso cenovno konkurenčne razen za izravnavanje res kratkih nihanj). Druga opcija je zakup na trgu, ki pa ravno tako stane. Strošek te dodatne investicije ali zakupa na trgu se seveda pri vseh teh primerjavah navadno ne upošteva. Zakaj ne? Ker bi potem padla vsa ekonomika investicij v obnovljive vire.

      Naj dam za primer ameriško državo Nevado izpred 3 let. Če se prav spomnim so takrat ukinili vse subvencije za obnovljive vire vključno s prednostnim dispečiranjem. Posledica? Investicije v obnovljive vire so zelo hitro padle za več kot 90%. In to v državi , ki ima več kot 300 sončnih dni na leto.

      • Statistika se lahko izkaže za napačno, ko nekdo poda veljaven protiargument. Anekdote in zgodbe to niso.

        Koliko stane plinska elektrarna se mi ne sanja. Mogoče veste vi. 129MWh oz. 100MW baterijske zmogljivosti pa stane 65 mio evrov.

        Od maja 2018 od maja 2019 je v Nevadi prišlo do 3,2% povišanja proizvodnje električne energije iz sončnih celic. V istem času je celotna proizvodnja električne energije v državi padla za 6,5%. Nekako nisem prišel do podatka kakšne so bile stopnje rasti fotovolantike prej ampak trenutno se mi ne zdijo tako slabe.

      • Plinske elektrarne , če se prav spomnim, stanejo od 0,3 milijona USD (čista plinska) do 0,7 milijona USD (combined cycle – plin, vodna para) za MV. Slednje so seveda bolj učinkovite.

  3. Ne bi pisal o težavah, ki jih poleg pozitivnih strani s seboj prinašajo obnovljivi viri proizvodnje električne energije (mislim na elektriko ali veter), bi pa navedel nekaj številk. Kot običajno me moti, če se navajajo napačne – praviloma ob predpostavki, da jih tako nihče ne preverja.

    Govorec je velika vlaganja v “energetski preobrat” hotel ponazoriti tudi s primerom koliko je to avtomobilov, kar je seveda pri poslušalcih vedno dobro sprejeto. Omenja “nekaj sto milijard evrov”, kar bi denimo lahko pomenilo 300 milijard (“nekaj” je sicer zelo nedoločljiv pojem – od dvakrat do petkrat ali tudi več). Ta znesek ponazori s kolono avtomobilov Mercedes-Benz serije E petkrat od Kopra do Murske Sobote. No, preračun pokaže da bi bilo to v eno smer 57 tisoč avtomobilov ali 3 milijarde, petkrat tja in nazaj pa 30 milijard. Vlaganja naj bi bila torej 10-krat večja (!!) in primerjava je zato precej zgrešena – se pa lepo sliši.

    Sicer pa mogoče še podatek, da je so k proizvodnji električne energije v EU v 2017 prispevale jedrske elektrarne 25 %, hidro 13 %, termo 49 % (iz premoga 21 %), sončne 2,9 %, vetrne pa 9,4 %. Če bi za proizvodnjo prvih treh ključnih virov (86 % vse elektrike) investirali na kWh toliko kot v Sloveniji, to pomeni dobrih tisoč milijard evrov investicij (v Sloveniji smo v te tri skupine elektrarn, ki proizvedejo 98 % elektrike vložili 5 milijard, kolikor znaša nabavna vrednost osnovnih sredstev). Koliko bi bilo vložka v proizvodnjo iz ostalih virov, je težje oceniti.

    • Kordbine, glede na to, da sem iz avtomobilske industrije, Ti lahko povem, da je tistih 30 milijard, ki jih omenjaš daleč premajhen znesek glede na to, koliko bodo avtomobilske firme investirale samo v tiste programe, ki trenutno tečejo.

  4. Kot navaja benozzz, gre za več kot 10 let stara dejstva. Izgleda, da TEDx SI ne najde nobenih kredibilnih predavateljev na temo. Mislil sem, da ne more vsak, ki mogoče misli, da ima neko poslanstvo predavati mladim in drugim znanja željnjim…
    Tudi, če ima predavatelj v delu vsebine prav, je vse skupaj popolnoma nekredibilno, skratka poden.

  5. Jpd, super da si objavil tale post! Ne vem sicer kako poglobljeno predavanje so ljudje pričakovali pri tako “širokem” naslovu, na takšni platformi in v 18 minutah…bi pa sam vseeno pokazal nekaj več zaupanja do prof.dr. Rafka Mihaliča, rednega profesorja na katedri za elektroenergetske sisteme in naprave, v laboratoriju za preskrbo z električno energijo…morda človek vseeno nekaj malega ve o tej problematiki…

    Zame osebno je bil fascinanten podatek, da izkoristek izven delovne točke pri klasičnih virih lahko pade tako zelo, da električna energija proizvedena iz kombinacije klasičnih in alternativnih virov v ekstremu lahko izpade celo dražja kot energija proizvedena zgolj s klasičnimi viri. Če povzamem Kordbinetov podatek, da je bilo v EU alternativnih virov v 2017 malo pod 13%, si lahko predstavljamo koliko “flikanja” je/bo v proizvodnji potrebnega s klasičnimi viri in da bo to vedno imelo svojo “skrito” ceno…

    Profesor je govoril tudi o daljnovodih…morda ste kdaj ujeli, da je daljnovod Krško-Beričevo potreboval 30 let za izgradnjo, da se je bilo potrebno dogovoriti s skoraj 2000 lastniki zemljišč, stal je pa 63 mio. evrov. Torej, če jutri postavite fotovoltaično polje nekje na Primorskem, se vam lahko zgodi, da ga boste na kable priklopili nekje okoli 2050…tako je bilo v primeru NEK, ki bi ga morali po prvotnih načrtih čez 4 leta že razgraditi, daljnovod pa se je komercialno priklopil v omrežje šele 2015…

    In še nekaj na sosednji post…Slovenija predvsem čimprej potrebuje resen elektrenergetski načrt za prihodnost, ne pa PR Šarčevo drkanje po knofih v Krškem.

%d bloggers like this: