Švedska glede strategije omejevanja širjenja koronavirusa velja kot nekašen liberalni otok. Vlada je zelo liberalna glede omejevalnih ukrepov in zaupa svojim držaljanom, da bodo sami odgovorno poskrbeli, da ne bodo okužili sebe in drugih. Za mnoge je zato otok razuma, za druge otok slabe premišljenosti in neodgovornosti, tretji pa od daleč spremljamo, kako se bo Švedski izšla njena strategija. No, če primerjamo švedsko liberalno strategijo, ameriško “mešano” strategijo in slovensko “drastično” strategijo (ki imajo približno enak časovni okvir začetka okužbe) glede dinamike novih smrti, dobimo spodnjo sliko. Razlika je očitna. V zadnjih 10 dneh je dinamika novih dnevnih smrti na milijon prebivalcev v ZDA v povprečju za faktor 3 do 4 višja kot v Sloveniji, na Švedskem pa je od slovenske višja za faktor 5 do 7.

Slika 1: Število novih dnevnih smrti na milijon prebivalcev: Slovenija, Švedska, ZDA

Nadaljujte z branjem→

Do izpred dobrega desetletja so se večinoma le ameriški politiki pritoževali nad Evrospko unijo (EU), če da, ko pride do problema, ni enotne telefonske številke v EU, na katero poklicati. Po začetku finančne krize leta 2008, imamo podobno težavo vsi državljani njenih članic. Ko naša država zaide v težave, ni nikogar v celotni EU, na katerega bi lahko računali, da nam bo pomagal.

Kljub vsej pompoznosti skupnih evropskih institucij, ki so se nadgrajevale dolgih 60 let, je v času krize vsaka država prepuščena sama sebi. Evropska komisija, kot nekakšna vlada EU, nima pametnih rešitev. Računate lahko le na to, da bo predlagana rešitev politično usklajena, vendar pa neužitna in neuporabna. Računate lahko na to, da v času krize izgine solidarnost med članicami EU. Vsaka država je pri reševanju svojih težav prepuščena sama sebi in se bori zgolj zase. In pri tem lahko računa le na to, da jo bo pri tem evropska birokracija močno ovirala in omejevala pri reševalnih ukrepih, kasneje pa jo držala za vrat glede izpolnjevanja različnih pravil.

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

V spominu Slovencev je gotovo ostala, za nekatere prijetna, za druge ostudna reklama za žavbe za sončenje:« VSAKA IMA SVOJ FAKTOR.« Reklama je na velikih oglasnih panojih postavljenih ob prometnih cestah prikazovala zgolj v tanigice odete manekenke z hrbtne strani, ki so bile različno porjavele, ker je vsaka imela svoj faktor. Reklamni panoji s to reklamo so v javnosti povzročili razburjenje moralističnega dela Slovencev, ki so bili zgroženi nad razvratno lepoto manekenk, na drugi strani pa se je predramil tabor ljubiteljev lepih teles, ki so zagovarjali hedonistične principe življenja in so estetsko uživali ob pogledu na skladne obline manekenk, obarvanih z različnimi faktorji.

Ob epidemiji virusa COVID – 19 se je v javnosti razvnela več ali manj ideološka razprava med verniki naše oblasti in kritiki vseh ukrepov, ki jih naša vlada vneto sprejema da bi obvarovala zdravje svojih državljanov in zagotovila sposobnost davkoplačevalcev poravnavati davke samostojni Sloveniji, ki smo jo pred tremi desetletji v dobri veri izbojevali vsaj za kakšnih naslednjih 1000 let. Vse kaže, da je zaradi ideoloških prepričanj, ki jih ne moremo dati v lonec in iz njih skuhati juhe, pripravljenost javnega prerekanja mnogo večja, kot jo opažamo pri iskanju odgovorov na vprašanja, kaj storiti, da bomo lahko dostojno živeli, da ne bomo trpeli pomanjkanja, da bomo zadovoljevali svoje človeške materialne in kulturne potrebe.

Nadaljujte z branjem→

Odziv na pisma računovodij (med drugim objavljeno na tem blogu)

Spoštovana ga. Tomc Muc, člani Zbornice računovodskih servisov in drugi, ki ste mi poslali javno pismo glede izvajanja predpisov in izplačila plač.

Z napisanim se žal ne morem strinjati.

Mislim da je vlada, predvsem pa član njene posvetovalne skupine mag. Ivan Simič, bivši direktor Davčne uprave Slovenije in Davčne uprave Srbije, dobro predstavil zadeve. Prav tako je generalni direktor Fursa g. Peter Jenko na svoji tiskovni konferenci v torek, dne 7.2.2020 korektno predstavil ukrepe, navodila za izplačilo plač, obračun prispevkov in oddajo REK obrazcev. Če povzamem: plače se izplačujejo na način kot doslej, REK obrazcev se ne oddaja do 23.4.2020. Neumestno je pričakovati, da bo država uspela v tako kratkem času pripraviti potrebne popravke na svojih portalih. Še razvijalci programske opreme imamo težave z spremembo programov v nekaj dneh, pa ne potrebujemo ne razpisov in imamo precej večje kapacitete. Zato je prekinitev delovanja oddajanja obrazcev z zaustavitvijo spletnega servisa dejansko najboljša rešitev v danih okoliščinah.

Nadaljujte z branjem→

V petek sem na podlagi javno dostopnih podatkov o porabi električne (EE) v komentarju ponazoril, kako se giblje gospodarska aktivnost pri nas po začetku drastičnih ukrepov za upočasnitev širjenja virusa. V vmesnem času sem pridobil še bolj podrobne podatke (korigirane še za izgube na omrežjih, za črpalno HE Avče, za proizvodnjo iz razpršenih virov in za temperaturne vplive). Podatke sem preračunal, tako da odstopanj porabe EE ne primerjam več z mesečnim povprečjem v 2019, pač na isti dan oziroma teden v letu 2019.

Ob teh korekcijah se kaže še bolj izrazito poglabljanje recesije v Sloveniji po 16. marcu, ko se je začelo splošno zaprtje dela gospodarstva (gostinstvo, restavracije, večina trgovin, servisi itd.) in prostovoljne zaustavitve proizvodnje v mnogih proizvodnih obratih (avtomobilska industrija, proizvodnja električnih aparatov itd.). Prvi delovni teden karantene je poraba EE upadla za 7.6% glede na isti delovni teden v 2019, drugi teden karantene je bila nižja za 6.2%, tretji teden že za 12.8%. četrti teden (teden pred Veliko nočjo) pa kar za 16.4%. Recesija se torej iz tedna v teden močno poglablja.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

V trenutnih razmerah se pogosto izpostavlja položaj turizma kot ene verjetno najbolj prizadetih gospodarskih dejavnosti zaradi korona krize. Zaradi praktično popolne zaustavitve poslovanja panoga nujno potrebuje pomoč države. S sprejetjem prvega paketa interventnih ukrepov bodo sicer lažje zadihali, a brez dodatne podpore, to ne bo zadosti. Ker pa se pri izpostavljanju te dejavnosti vseeno večkrat tudi precenjuje položaj turizma v celotnem gospodarstvu, pa v nadaljevanju podajam kratko analizo o tem, pa tudi o dolgoročnih vidikih možnosti razvoja turizma. 

Nadaljujte z branjem→

Iz odprtega pisma Marije Tomc Muc, direktorice podjetja Biro Bonus d.o.o., predsedniku vlade in ministrom:

Zavedam se, da tega nihče med vami najverjetneje nikoli ne bo prebral, pa si bom vseeno drznila pocukati vas za besedo. Ko ste predstavljali smernice in ukrepe za pomoč gospodarstvu, ste namreč jasno in glasno, pred vso Slovenijo, obljubili, da bodo ukrepi za podjetnike minimalno birokratsko zapleteni in maksimalno birokratsko enostavni.

Gospe in gospodje, če še ne veste, vam moram povedati, da ste tu popolnoma pogoreli. Osebno sem že kar nekaj časa v poslu in povedati vam moram, da tako konfuznih, birokratsko zapletenih in nasprotujočih si postopkov v svoji karieri še nisem srečala. Verjamem, da je bil namen dober. Toda žal naša državna uprava tega zakona ni sposobna v normalnem času in na normalen način spraviti v življenje. Kako naj si sicer razlagamo, da obrazci še vedno niso na voljo, da se pojasnila in razlage zakonov menjajo iz dneva v dan, da so se računalniški programi ponekod sesuli, da telefoni pregorevajo in če že imaš srečo in se nekdo oglasi, ti pove, da ve še manj kot ti in čaka na nadaljnja navodila.

Nadaljujte z branjem→

by Emil Holc

Klara Stanič

V tem tekstu obravnavam nekaj predlogov, za katere menim, da bi lahko bili v pomoč pri pripravi (drugega) vladnega paketa za pomoč podjetjem, ki so se znašla v likvidnostnem krču zaradi ukrepov slovenske in tudi tujih vlad v številnih državah zaradi pandemije COVID-19. Podjetja potrebujejo učinkovite  ukrepe, ki jim bodo čim hitreje in enostavneje pomagala pri premagovanju likvidnostnih težav.

Osebno se že od 2005 ukvarjam s finančnim risk managementom – zavarovanjem terjatev, analizami poslovanja podjetji in posredno upravljanjem likvidnostnih tokov. Bila sem direktorica Coface Slovenije, 2004-2013, kar pomeni da sem tekom prejšnje finančne krize bila zelo vpeta v vprašanja (ne)likvidnost in (in)solventnost slovenskih (in tujih) podjetji.

V preteklih tednih in dneh sem bila v intenzivnih pogovorih s podjetji, predvsem z izvozniki ter tudi dobavitelji slovenskemu HoReCa sektorju (hotelski in gostinski sektor).

Nadaljujte z branjem→