Izjemna pesem Ifigenije Simonović, ki jo The Guardian razglasil za pesem tedna. Refleksija teže pričevanja travmatične sedanjosti. Zaboli. Vendar se konča s kančkom upanja na boljši svet pred nami. Če bo prevladalo dobro v nas in nam dovolilo, da stiske drugih predrejo zidove naših strahov in brezčutja.
____________
* Objavljeno z dovoljenjem avtorice
Odločno nasprotujem nameri Vlade RS, ki poskuša prek pritiska na Programski svet predčasno razrešiti generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca. Pri tem ne gre za konkretno ime, pač pa za poskus političnega podrejanja neodvisne medijske inštitucije s strani oblasti. Tovrstnim pritiskom in poskusom političnega podrejanja se je treba vedno in povsod upreti, ne glede na to, iz katere politične opcije prihajajo. Sploh pa, ko so še povrhu tako slabo argumentirani.
V nadaljevanju povzemam del odgovora na to pobudo za predčasno razrešitev, ki jo je generalni direktor RTV Slovenija objavil na svojem blogu. Celoten odgovor na pobudo za razrešitev lahko preberete na njegovem blogu.
Današnja številka novih okuženih je dramatično višja od predhodnih: 2600+ in raste… Velja ponoviti: pred nekaj tedni je epidemija ušla izpod nadzora (pustimo tu zakaj & kdo…). To pomeni, da se je virus začel skokovito razširjati v populaciji, kar je pokazal visok odstotek pozitivnih med testiranimi in nezmožnost učinkovitega sledenja stikom.
Število bolnih in omejene kapacitete zdravstvenega sistema so narekovale nujno zaostritev ukrepov in nedavno uvedbo lockdowna (čeprav ne tako poimenovanega, za neresno ‘preizkusno’ dobo enega tedna, z veliko izjemami – a pustimo ob strani tudi to…).
Kljub lockdownu je zaradi razširjenosti in inkubacijske dobe bolezni pričakovana in neizogibna posledica, da bodo vsi kazalci groze: od števila kužnih, hospitaliziranih, na intenzivni negi in intubiranih, pa vse do števila mrtvih, neizprosno naraščali vsaj še dober (slab !) teden.
Zadnji IMF-ov World Econoomic Outlook (WEO Oktober 2020) velik del analize posveča učinkom epidemije Covid ter optimalnosti ukrepov za njegovo zajezitev. Najpomembnejše sporočilo WEO je, da ni bistvenega trade-offa med javnim zdravjem in ekonomskimi koristmi. Ugotavlja, da zgodnji lockdown lahko bistveno omeji porast okužb, s tem pa zmanjša potrebo po dolgotrajnejših ukrepih glede socialnega distanciranja, ki zmanjšujejo mobilnost prebivalstva in imajo s tem trajnejši depresivni učinek na povpraševanje. Države, ki torej špekulirajo glede zaprtja gospodarstva in jim epidemija pobegne izpod kontrole, kot je Janševi vladi, se nato soočijo z večjo ekonomsko in socialno škodo.
Smo bili zmagovalci (ali poraženci) pri delitvi nepovratnih sredstev EU?
Bine Kordež
Že kar nekaj časa je minilo od “zgodovinskega” dogovora voditeljev EU o proračunu in dodatnih sredstvih za okrevanje v skupni višini skoraj 2 bilijonov evrov. V okviru tega paketa je Slovenija dobila 10,5 milijard. Zaradi dodatnega paketa za okrevanje je ta znesek seveda daleč največji do sedaj in vse vlade so izplen v Bruslju ocenile kot pogajalski uspeh njihove države. Vsekakor je takšen signal pomemben za večjo podporo Evropski Uniji med njenimi prebivalci. Kljub velikimi pozitivnim vidikom skupnega delovanja evropskih držav, se v posameznih državah pogosteje izpostavljajo slabe strani, kar krepi negativni sentiment ljudi do Evropske Unije.
Bine Kordež
Na spletni strani Our World in Data so prikazani dnevno osveženi podatki o testih, okužbah in smrtih zaradi Covida za vse države sveta v dokaj pregledni obliki po različnih kriterijih in na različne načine. Spodaj je prikaz za nekaj zanimivejših držav za primerjavo (vse preračunano na milijon prebivalcev od 1. marca letos).
V prvi sliki je prikaz skupnega števila okužb, kjer v Sloveniji močno zaostajamo za ZDA ali tudi Češko, kljub hitremu povečevanju okužb v zadnjem času. Zato smo ujeli tudi Švedsko, ki je prav tako prednjačila zaradi njihovega drugačnega pristopa do obvladovanja epidemije. So pa zato po skupnem številu naši rezultati precej slabši kot v sosednjih državah.
Slika 1
Tej Gonza[1]
Če smo še nekaj let nazaj na pol v šali špekulirali o zatonu zahodne civilizacije, se zdi klavrni konec vedno bolj otipljiv. Drugi val korone je močnejši, kot bi upali, svet vsak dan znova dosega »neslavne« rekorde novih primerov. Voditelji so ali panični ali brezbrižni, redke vmesne različice pa so označene za ”eksperimentalne”.
Potrebno se je zavedati, da so v situaciji radikalne novosti in negotovosti vsi ukrepi eksperimentalni. Eksperimenti z uničujočimi sekundarnimi posledicami, ki smo jih šele dobro začeli okušati.
Mednarodna organizacija za delo (ILO) ugotavlja, da so v drugem četrtletju 2020 ure dela po svetu padle za 14%, kar je primerljivo z izgubo 400 milijonov delovnih mest. Mednarodni Denarni Sklad (IMF) v svojih zadnjih poročilih grozi s problemi za neenakostjo – neenakost in revščina sta v porastu in se vračata na raven pred 30 leti. Na drugi strani je skupina 2,000 svetovnih bilijonarjev v teh mesecih svoje premoženje povečala za 20% in dosegla nov rekord – 10 trilijonov dolarjev oziroma več kot 1,600 letnih proračunov Slovenije.
V luči eksistenčnega absurda, ki je postmoderna človeška družba, celo mainstream ekonomisti in institucije kot so IMF kličejo k veliko večji obdavčitvi bogatašev, obdavčitvi premoženja in kapitalskih dogodkov, k redistribuciji in sproščanju fiskalnih ovir, ki preprečujejo državno socialno pomoč. Kje smo, če se neoliberalci bojijo neenakosti?
At the end of that post, I concluded the following things. First, COVID-19 has a much higher mortality rate than flu.
Second, without containment it would have increased the annual mortality rates of most countries by over 80%.
Third, containment has worked in driving down potential deaths from millions to hundreds of thousands (unfortunately over a million so far).
Fourth, because most governments were unprepared and lacked sufficient healthcare facilities, they were forced into varying degrees of lockdowns, bringing the world economy to a standstill.
Fifth, the more severe the lockdown and the more health facilities available means generally that there will be fewer deaths; and
sixth, the ‘lockdown lite’ approach risks more deaths without offering a stronger economy as a trade-off.
Last April, as the coronavirus pandemic took off, I ventured into an analysis of its health and economic impact. As I said at the time, “It is a risky thing to start analysing the COVID stats and coming up with some conclusions at this still early stage of the pandemic. It is even riskier for an economist to delve into areas beyond his or her supposed expertise. But after looking at myriads of articles, heaps of data and lots of presentations by people who ought to know what they are talking about, I cannot resist putting my dollar on the table.”
I think it is worth rereading that post, because, looking back, I think my analysis has held up pretty well six months later. At the end of that post, I concluded the following things. First, COVID-19 has a much higher mortality rate than flu. Second, without containment it…
View original post 2,002 more words
Aritmetika je neizprosna: (v povprečju) so države, ki so slabše obvladale epidemijo in utrpele več smrti (na mio prebivalcev), tudi utrpele večji padec BDP v prvem poletju 2020. Seveda so razlike med državami. Denimo med Kitajsko in Indijo, kjer razlika v smrtnosti ni zelo velika, pa je v Indiji BDP upadel za četrtino, na Kitajskem pa (menda) nič. Ali pa med Švedsko in ostalimi nordijskimi državami, ki so vse utrpele enak padec BDP, kljub temu, da je Švedska dovolila, da je umrlo za 10-krat (in več) več prebivalcev kot v sosednjih državah.
Vendar pa korelacija med smrtnostjo in gospodarsko aktivnostjo vseeno kaže, da se bolj splača (hitro) obvladati izbruh epidemije, saj je potrebno krajše obdobje lockdowna, v katerem tudi gospodarstvo manj trpi.
Vir: Financial Times
Tim Harford v Financial Timesu: odgovor na optimalni boj proti epidemiji leži v pravočasnosti ukrepanja in ne v ekstremnih pozicijah glede ukrepanja: švedski scenarij vs. lockdown.
But there is an honest argument against lockdowns — namely that while the disease is dangerous, the lockdown cure is worse. The virus has the power to kill many more people than died in the first wave. Yet in England and Wales, the vast majority of those who have died were 65 or over, with three-quarters of them aged 75 or over.
The honest lockdown sceptic asks, is it wise or fair to impose radical limits on the freedom of all with no apparent end in sight? Thousands of lives are being saved — but millions of young people are seeing their prospects sacrificed.
Is their sacrifice worthwhile?
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.