Na Zahodu namenoma ignorirajo knjige kitajskega predsednika Xi Jinpinga, čeprav gre za voditelja ene najvplivnejših držav sveta. Arnaud Bertrand opozarja, da je četrti zvezek knjige The Governance of China skoraj povsem prezrt v zahodnih medijih, akademskih krogih in celo med splošnimi bralci, čeprav ponuja neposreden vpogled v razmišljanje kitajskega vodstva. Po njegovem mnenju ta ignoranca razkriva paradoks: Zahod pogosto trdi, da je kitajski politični sistem neprozoren in težko razumljiv, hkrati pa zanemarja enega najdostopnejših virov za njegovo razumevanje.
Knjiga ni klasična politična razprava ali avtobiografija, temveč zbirka govorov, ki jih je Xi imel po letu 2022 pred različnimi partijskimi organi. Zaradi tega je njena vrednost še večja, saj ne gre za razlago Kitajske tujcem, temveč za razlago Kitajske Kitajcem. Bralec tako vstopi neposredno v konceptualni svet kitajskega političnega sistema, njegove terminologije in načina razmišljanja, brez prilagoditev zahodnemu občinstvu. Struktura knjige je sama po sebi pomenljiva: začne se s konceptom »nacionalne pomladitve skozi kitajsko modernizacijo« in konča s temo partijske samoreforme, kar simbolizira povezavo med ciljem in sredstvi za njegovo doseganje.
Osrednji cilj, ki prežema celotno delo, je »nacionalna pomladitev« Kitajske. Xi jo razume kot zgodovinsko nalogo odprave posledic stoletja nazadovanja in ponovne vzpostavitve položaja Kitajske kot pomembne svetovne sile. Pri tem je presenetljivo, da odgovornost za zgodovinski padec Kitajske ne pripisuje predvsem Zahodu, temveč lastnim napakam. Po njegovem mnenju je bila ključna napaka zapiranje države pred zunanjim svetom v poznem obdobju dinastije Ming, zaradi česar je Kitajska zamudila industrijsko revolucijo in znanstveno-tehnološki napredek. Šele nato so zahodne sile izkoristile njeno oslabelost.
You must be logged in to post a comment.