Začelo se je. Izid grških parlamentarnih volitev izpred enega tedna je pokazal, da je več strank, ki se zavzema za enostranski odstop Grčije od varčevalnih ukrepov in reform, ki jih od njih zahtevajo ostale članice evra, kot pa za njihovo spoštovanje. Nove volitve so – po zadnjih neuspešnih dogovorih – postale zelo verjetne, na njih pa bi utegnile dobiti še večji delež glasov stranke, ki se najbolj zavzemajo za odstop Grčije od evropskih zavez. Zaradi tega med vodilnimi evropskimi politiki in znotraj ECB potekajo mrzlične diskusije in priprave na to, kako grški izstop iz evra, ki se zdi vse bolj verjeten, izvesti čim bolj učinkovito in s čim manj škode za ostale članice evro območja. Nadaljujte z branjem
Category Archives: svet
Paul Krugman o evropskem nerazumevanju
Paul Krugman je pravkar objavil knjigo “End This Depression Now!“, ki so jo na Amazonu pravkar začeli prodajati. V njej dokazuje, kako so razvite države ravnale napačno v času te zadnje gospodarske krize, ki jo on sicer že imenuje depresija, da so preveč stavile na varčevanje in premalo na fiskalno spodbujanje gospodarstva. Priporoča, da države končno nehajo z drastičnim javnim varčevanjem in naj začnejo z javnim denarjem graditi ceste, železnice, šole in bolnišnice. Kajti, kot pravi, s tem bodo ne samo zagnale rasti, ampak bodo na koncu tudi ostale materialne dobrine v splošno javno korist. Za razliko od finančnih milnih balončkov, ki se razpočijo in za seboj pustijo razdejanje. Nadaljujte z branjem
Je Nemčija neoliberalna zver?
Nemčija je danes verjetno najbolj osovražena država v EU, saj zagovarja dosledne in hitre varčevalne ukrepe, ki jih je uspela zaradi svoje gospodarske prevlade ter sodelovanja Francije v prejšnjem letu spraviti v formalni okvir fiskalnega pakta EU, ki ga je letos marca podpisala velika večina članic EU. Dosledna izvedba nemških varčevalnih ukrepov bi – ob zmanjšanju tudi socialnih izdatkov države – utegnila močno zmanjšati možnosti gospodarskega okrevanja prizadetih držav. Je torej Nemčija neoliberalna zver? Nadaljujte z branjem
Zakaj fiskalno pravilo ne pomeni demokratičnega deficita
Večina domače javnosti fiskalnega pravila ne razume oziroma ga meša z ostrimi varčevalnimi ukrepi. V strokovni javnosti, ki se je v tej zvezi do sedaj javno izrazila, pa se mnenja gibljejo od tega, da je fiskalno pravilo nepotrebno, do tega, da pomeni večji demokratični deficit oziroma utegne pomeniti odpoved demokraciji, zato ga velja temeljito premisliti preden ga zapišemo v ustavo. Čeprav legitimna, pa so mnenja o nepotrebnosti fiskalnega pravila oziroma o njegovi protidemokratičnosti – če smem uporabiti grob izraz – napačna. Temeljijo namreč na napačnih predpostavkah, ne upoštevajo stvarnosti in ne razumejo, kako fiskalno pravilo deluje. * Nadaljujte z branjem
Paul Krugman: Europe’s Economic Suicide
The prescription coming from Berlin and Frankfurt is, you guessed it, even more fiscal austerity. This is, not to mince words, just insane. Europe has had several years of experience with harsh austerity programs, and the results are exactly what students of history told you would happen: such programs push depressed economies even deeper into depression. And because investors look at the state of a nation’s economy when assessing its ability to repay debt, austerity programs haven’t even worked as a way to reduce borrowing costs.
Read more about by Paul Krugman.
Ali so visoke kazni učinkovite?
Moj kolega Sašo Polanec meni, da so. V Dnevnikovem Objektivu je prejšnji vikend objavil članek Je smiselno znižati kazni za cestnoprometne prekrške?, kjer pravi naslednje: Nadaljujte z branjem
Kratkoročno neučinkovit in dolgoročno neizvedljiv – Je fiskalni pakt evrov grob?
Mnogi, ki so v živo spremljali »nočno sejo« evropskega sveta, so se prejšnji petek ob petih zjutraj, ko so se evropski voditelji vsepovprek trepljali po ramenih in si čestitali za veliko opravljeno delo, nejeverno vpraševali: »A to je to?« Misleč seveda na to, ali evropski voditelji z dogovorom o oblikovanju fiskalnega pakta nameravajo res rešiti sedanjo krizo ali zgolj katero izmed naslednjih.* Nadaljujte z branjem
Velika depresija 2.0 – Molimo, da nam bo huda ura prizanesla!
Gospodarski obeti so danes približno taki kot leta 1930, po enem letu od začetka največje gospodarske depresije v zgodovini. Takrat se je zdelo, da se je še mogoče izogniti hudi globalni recesiji. Mednarodna trgovina je po enem letu recesije padla za 7 odstotkov, industrijska proizvodnja je upadala, brezposelnost se je povečevala. Toda ni še bilo prav zares hudo. Industrijska proizvodnja in brezposelnost sta bili v večini držav še na znosni ravni (v ZDA je bila junija 1930 na ravni 6,3 odstotka). Zdelo se je, da se je z mednarodnim dogovorom še mogoče izogniti hudi recesiji.* Nadaljujte z branjem
Zakaj nikoli ne bomo enaki ali Kako (ni)sem postal socialist
Pred nekaj meseci sva s kolegom Franetom Adamom, ki ga zelo cenim, imela zanimivo akademsko debato prek elektronske pošte. Frane je pripravljal kolumno, za katero sem jaz menil, da je morda malce preveč enostranska, saj je uvajanje meritokracije pri nas zreducirala le na popravke davčnega sistema. Menil sem, da pri nas davčni sistem resda spodbuja uravnilovko, toda davčni sistem je le en delček v mehanizmu meritokracije.* Nadaljujte z branjem
Evropa nima prave izbire, prihodnost evra je njena prihodnost
Kadar umirjeni in preudarni britanski Economist uporablja dramatične tone, je očitno, da je zadeva presneto resna. Situacija v svetovnem gospodarstvu je danes bistveno bolj resna kot leta 2008, ko je propadel Lehman Brothers. Takrat so imele vse države še razmeroma veliko manevrskega prostora za zadolževanje, da so lahko reševale nasedle banke, črpale denar v gospodarstvo in socialne transferje gospodinjstvom. Danes je večina držav na robu možnosti zadolževanja, nekatere celo na robu solventnosti (ali čez), izposojanje denarja na svetovnih finančnih trgih pa je postalo izjemno drago, zato manevrskega prostora za še en sveženj reševalnih ukrepov za domače bančne sisteme, gospodarstvo in socialne transferje skorajda ni več.* Nadaljujte z branjem
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.