Slovenija v finančni spirali navzdol: Potreben bo hiter zagon gospodarske aktivnosti

Karkoli si mislimo o bonitetnih agencijah, dejstvo je, da nam posredno določajo ceno zadolževanja in s tem vzdržnost naših javnih financ. Ob včerajšnjem znižanju slovenske bonitete za tri stopnje s strani bonitetne hiše Moody’s, ki izpostavlja predvsem slabo stanje bank ter skromne oziroma negativne gospodarske obete, je postalo več kot očitno, da Slovenija potrebuje hiter preokret. Finančne težave Slovenije so se zaradi napačne ekonomske politike vlad v zadnjih dveh mandatih (neprivatizacija obeh državnih bank pred krizo, zvišanje plač v javnem sektorju za skoraj 10% in minimalne plače za 25%, ter nereševanje bank po začetku krize) močno zaostrile.

Če je še pred kratkim kazalo, da bo Slovenija potrebovala pomoč EU le v primeru sanacije bank, zdaj kaže, da jo bo potrebovala že za financiranje tekočega proračuna. Obeti se slabšajo in izgleda, da je Slovenija zašla v grško-špansko javnofinančno spiralo navzdol. Nadaljujte z branjem

Kretničar Ješovnik na delu

Zadnjič sem opisal strmo karierno pot in neverjetne sposobnosti kretničarja Petra Ješovnika. Le nekaj dni po imenovanju za člana uprave AUKN, ki operativno vodi njene  posle v odsotnosti skesane prve dame Dagmar Komar, je kretničar že na delu – seveda v slogu, kot mu je bil naročen. Tako njegov prvi podvig – misijo desant na Modro zavarovalnico – opisuje Dnevnik: Nadaljujte z branjem

Zakaj bo Slovenija morala zaprositi za pomoč?

Igor Masten

Pred tremi tedni so nas zelo vznemirile napovedi, da utegne Slovenija zaprositi Evropsko unijo za pomoč iz sredstev Evropskega stabilizacijskega mehanizma. Takrat so bila ta ugibanja močno pod vplivom Španije, ki je za tovrstno pomoč zaprosila ter nespametnih izjav predstavnikov vlade, ki so grožnjo finančne pomoči uporabili za notranje-politično obračunavanje, pri tem pa pozabili, da njihove izjave spremljajo tudi tuji mediji in jih interpretirajo take, kot so. Vlada in Evropska komisija so takrat hiteli pojasnjevati, da na zadevi ni nič in da gre za nesporazum. Vendar je dejstvo, da je Slovenija takrat po mnenju analitikov postala šesta država prosilka finančno pomoč. Pri prvih petih se ti ljudje do sedaj niso zmotili. Tako so na danes na finančnih trgih vse stave uperjene proti nam. * Nadaljujte z branjem

Bo Slovenija morala zaprositi za pomoč EU? Ja.

Prošnja Slovenije v bližnji prihodnosti za pomoč EU, je (le še) stvar preproste matematike in dveh predpostavk. Prva predpostavka je, da se bo vlada (končno) lotila projekta sanacije bank prek “slabe banke”, druga pa, da se bo evrska kriza nadaljevala, zaradi česar bodo finančni trgi to potezo kaznovali z velikim povečanjem pribitka na slovenske državne obveznice. Tragično pri tem je, da vlada izbire sploh nima in mora ravnati v skladu s prvo predpostavko, medtem ko je druga mednarodna danost, na katero Slovenija nima vpliva. Nadaljujte z branjem

Igor Masten o slabi banki in zombijevskem bančnem sistemu

Problem slabih posojil je akuten v domačih bankah, saj ta za razliko od tujih niso mogla prenesti lepega dela tveganj na svoje matere v tujino. Šest milijard evrov je  spodnja meja slabih posojil in polovica tega je v NLB. Je pa NLB oblikovala več kot polovico rezervacij za slaba posojila in zato je problem drugje lahko tudi hujši. Zanimivo vprašanje je, zakaj nas šele zdaj, leta 2012, ta številka tako šokira. Nadaljujte z branjem

Peter Ješovnik je najboljša izbira za AUKN. Bravo!

Če sem prejšnji teden napisal, da je “Dagmar Komar prišla kot gnila češnja na vrh neužitne pokvečene torte” (i.e. AUKN), potem lahko danes napišem, da je imenovanje Petra Ješovnika za člana uprave AUKN (namesto krivdno razrešenega Marka Goloba), ob tem da Dagmar Komar “v odhodu” še vedno ostaja predsednica uprave, enako kot če bi na gnilo češnjo na vrhu pokvečene torte položili še velikansko gnilo bučo. Bravo! Ta kadrovska poteza vlade še dodatno dokazuje, da Janševa vlada skrbno neguje komunistično kontinuiteto v imenovanjih nesposobnih kadrov na najbolj odgovorna mesta. Nadaljujte z branjem

AUKN me ima rada, nekaj je hudo narobe

Idejno in konceptualno sem sodeloval pri oblikovanju AUKN. Namen je bil umakniti incestuozni vpliv države na poslovanje podjetij, ki imajo to nesrečo, da so v državni lasti ter doseči njihovo večjo učinkovitost. Takšne so bile tudi zahteve OECD. Da bi to dosegli, bi morala AUKN postati od politike popolnoma avtonomna inštitucija, podobno kot Banka Slovenije. Njenega direktorja, ki bi bil uveljavljen menedžer z ustreznimi izkušnjami, pa bi moral imenovati Državni zbor na podlagi predloga predsednika države. Ko so moj tovrsten predlog še tretjič vrgli iz osnutka zakona in namesto “predsednika države” in “Državnega zbora” kot predlagatelja in imenovatelja še tretjič vstavili besedico “vlada”, sem vedel, da bo to velik fiasko. Nadaljujte z branjem

Koliko nas stanejo izjave Janeza Janše?

Nedavne izjave predsednika vlade Janeza Janše, da bi tudi Slovenija utegnila potrebovati pomoč EU, če se bodo negativni trendi nadaljevali, so razburkali tako evropsko politično sceno kot tudi mednarodne finančne trge. Janez Janša je moral kasneje svoje izjave “relativizirati”, češ da so bile namenjene komunikaciji z opozicijo. Finančni minister Janez Šušteršič pa se je zaradi te izjave zagovarjal na sestanku evroskupine in izjave predsednika vlade označil kot “nespretno” in “preveč iskreno” komunikacijo, ki naj bi prispevala k špekulacijam na finančnih trgih. Nadaljujte z branjem

Katastrofalno upravljanje države

Sedanja vlada je kmalu po nastopu mandata naročila pregled izvajanja strateških projektov ter uresničevanje Strategije razvoja Slovenije 1995-2013. Posnetek stanja (dosegljiv na tem naslovu) kaže na katastrofalno upravljanje države v prejšnjem mandatu. Kot pravi moj kolega iz gospodarstva: “Vsak podjetnik, ki bi posloval s takimi rezultati bi že zdavnaj propadel. Pri nas pa ni niti govora o kakšnih sankcijah za odgovorne.Nadaljujte z branjem