Efekt Maše Kociper

Resnično ne bi rad delal reklame za poslanko s tem imenom, ker si je načeloma zaradi svojih intelektualnih (ne)sposobnosti ne zasluži. Toda omenjena poslanka je, kot sem zabeležil že v mojem komentarju o talibanskem ravnanju poslancev PS in SD glede formalnega zapisa fiskalnega pravila, povsem nehote in po pomoti brilijantno zajela bistvo učinka politične diskusije na realno ekonomsko situacijo. Nadaljujte z branjem

Milijarde v rokah neukih poslancev ali koliko nas bo stala sanacija bank

Problematika slabih bančnih kreditov ter posledičnega kreditnega krča in vpliva na počasno okrevanje gospodarstva se v Sloveniji vleče že četrto leto. Natanko tri leta in pol je, odkar smo s kolegoma Mastenom in Polancem v tem časopisu objavili poziv politiki naj se nemudoma loti reševanja problema slabih kreditov prek t.i. slabe banke. O sposobnostih vlade, ki je vodila Slovenijo v prejšnjem mandatu, pove vse dejstvo, da se sanacije bank ne samo ni želela lotiti, pač pa njeni nekdanji ministri še danes govorijo, da banke sploh niso v tako slabi kondiciji. S tem je Slovenijo pripeljala v sedanjo situacijo, ko je problematika slabih kreditov močno eskalirala, ko je gospodarstvo močno v recesiji in ko je strošek novega zadolževanja za državo – tudi v namen sanacije bank – postal nevzdržen. * Nadaljujte z branjem

Lukšičevi in Jankovićevi talibani proti suvereni državi

Pred dvema letoma, ko sem opisoval delovanje ministrstva za finance pod vodstvom Franceta Križaniča, sem uporabil primerjavo s talibani. Afganistanski talibani so bili znani po uničevanju spomenikov, po demontaži tovarn in električnih in telefonskih drogov in njihovi prodaji za staro železo ter po sovraštvu do ženske emancipacije. Šlo je za dejanja, porojena iz lastne intelektualne inferiornosti ter ideološkega fundamentalizma, ki je uničeval njihovo lastno materialno podstat. Povsem podobno bi lahko opisali delovanje Lukšičevih in Jankovićevih poslancev glede zapisa fiskalnega pravila v ustavo. Nadaljujte z branjem

Janez Markeš o novi osamosvojitvi in potrebni novi zgodbi

Naj je to Sloveniji všeč ali ne, se v njej oblikujejo razmere za drugo osamosvojitev. Minilo je pač več kot dvajset let in okoliščine, ki se kažejo na strogem površju dogajanja, so spet ekonomske. Opraviti imamo z dolgovi države, ki jih ta ne zmore, zloglasno zategovanje pasu razburja ljudi, z aktualno oblastjo se ne istovetijo, v kaki drugi pa brez resnih pridržkov ne vidijo prave alternative. Nadaljujte z branjem

Pasti sanacije bank po slovensko

Po tem, ko se je vlada odpovedala Slovenskemu državnemu holdingu, ki bi hkrati združeval tudi naloge slabe banke, je v igri predlog agencije za sanacijo bank. Nekaj poudarkov o tem, kako naj bi ta agencija delovala in o pasteh, ki nas pri tem čakajo iz razgovora za Wirschaftsblatt. Ključne so tri svari: (1) katere slabe terjatve se bodo prenesele na agencijo, (2) kako se bodo slabe terjatve vrednotile, in (3) kdo bo upravljal s slabimi naložbami agencije. Nadaljujte z branjem

Slovenski New Deal

Zakaj New Deal?

Kriza v evro območju dobiva razsežnosti gospodarske depresije v 1930. letih ter japonskih dveh izgubljenih desetletij po letu 1990. Iz obeh kriznih epizod sledijo trije temeljni nauki. Najslabša možna odločitev je, da se vlada v času krize tovrstnih razsežnosti odloči za drastično konsolidacijo javnih financ, ki poreže javne izdatke za investicije. Takšna politika varčevanja neposredno zmanjšuje gospodarsko rast oziroma poglablja recesijo. Breme dolga, ki je nastal bodisi zaradi povečanih kriznih izdatkov (za brezposelnost in socialne transferje), bodisi zaradi sanacije bank, se ob gospodarski stagnaciji samo še povečuje in dela državo še bolj ranljivo za finančne trge, ki refinancirajo njen javni dolg. Varčevanje v času krize deluje prociklično in je absolutno kontraproduktivno. * Nadaljujte z branjem

Spiegel: Slovenija še poglablja težave evro območja

Kot piše včerajšnji Spiegel, znižanje ratinga Slovenije za tri stopnje prihaja ob izjemno neugodnem trenutku za evrske države. Signal, da tudi Slovenija kot šesta članica evro območja utegne potrebovati pomoč EU, utegne poglobiti težave celotnega evro območja glede načina financiranja šibkejših članic. Po tem, ko guverner ECB na četrtkovem zasedanju sveta ECB ni prišel na plan s konkretnimi predlogi, kako namerava “z vsemi sredstvi” ubraniti evro, je postalo še bolj očitno, da niti ECB niti EU načrta sploh nimata. Nadaljujte z branjem