Dolg jezik, dražji denar

Slovenija je včeraj po pričakovanju uspešno izdala desetletno državno obveznico v vrednosti 1,72 milijarde dolarjev, nominirano v ameriških dolarjih. Cena zadolžitve naj bi znašala 5,70%, kar je na ravni zahtevanih donosov, ki so jih v tem tednu dosegale desetletne državne obveznice RS69 (je pa včeraj zahtevan donos slednje padel že tudi na 5,51%). Toda Slovenija je za ta sposojen denar plačala bistveno več kot bi lahko z nekoliko več politične spretnosti in če bi politiki znali brzdati svoje jezike. * Nadaljujte z branjem

Update glede Baumgartnerja in Boscarola

V zapisu ob dosežku Felixa Baumgartnerja, kjer sem napisal, da sem zaradi tega še bolj ponosen na Boscarola, se mi je zgodil neljub pripetljaj. Pozabil sem namreč omeniti, da sem ob “treh kraljih” (Boscarolu, Akrapoviču in bratih Jakopin) izjemno ponosen tudi na dosežke mojega prijatelja Andreja Mertlja, ki je s podjetjem Datalab naredil veliko zgodbo v celotni regiji. Nadaljujte z branjem

Delo o sumljivem ozadju nagrade Janši za inovativnost

Pred dobrim desetletjem se je nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu pripetil neroden spodrsljaj, da si je dal podeliti časten doktorat od ameriške univerze, za katero se je kasneje izkazalo, da je zaradi njene obskurnosti pravzaprav nihče sploh ne pozna. Podoben spodrsljaj se je pred tedni zgodil – sicer izjemno previdnemu in obveščevalno-varnostno absolutno paranoičnemu – aktualnemu predsedniku vlade Janezu Janši glede podelitve nagrade za “inovativnost v diplomaciji.” Nadaljujte z branjem

Bernard Brščič bo vladi v neprecenljivo pomoč

Čestitam Vladi Republike Slovenije, natančneje kabinetu predsednika vlade, za še eno izvrstno kadrovsko potezo. Zaposlitev Bernarda Brščiča na mestu državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, kjer bo skrbel za področje reform, ki so v pristojnosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, izkazuje izjemen čut in posluh predsednika vlade za medčloveško solidarnost. Iz večih vidikov. Nadaljujte z branjem

Prihodnost ni več v naših rokah

Ta teden je parlament končno sprejel sklep o sanaciji bank. Vsaj tri leta in pol prepozno. Tako pozno, da na uspešnost sanacije in na gospodarsko okrevanje nimamo več skoraj nobenega vpliva. Prihodnji razvoj dogodkov in gospodarska dinamika v Sloveniji nista več odvisna od nas. Odvisna sta od tega, kako bodo slovenske protikrizne ukrepe in načrt bančne sanacije videli in ocenili mednarodni finančni trgi. Če nam bodo verjeli, se morda še lahko sami izvlečemo. Če ne bodo, pa bo v nekaj mesecih vlada morala zaprositi za tujo finančno pomoč. * Nadaljujte z branjem

Talibani, dvig DDV na tisk je neumnost!

Včasih res dobim tisti čudni občutek, da talibanizem ni bil trademark samo ministrstva za finance pod vodstvom že pozabljenega Franceta Križaniča, pač pa tudi pod vodstvom aktualnega ministra. Dvig DDV na tiskane izdaje spada med takšne, ne samo butaste, pač pa v svojem temelju izprijene, ali na kratko talibanske ukrepe. Tukaj ne štima osnovna politična matematika: prvič, izplen iz tega naslova bo minoren (nekaj piškavih milijonov evrov na leto), in drugič, vlada si bo po nepotrebnem nakopala revolt medijev (in to zdaj, ko to najmanj rabi). Nadaljujte z branjem

Wirtschafts Blatt: Slovenija obotavljiva glede reform

Avstrijski Wirtschafts Blatt danes piše, da je Slovenija še naprej obotavljiva glede reform in da je prestavila odločanje o slabi banki. Pri tem pa navaja moj komentar, da je verjetnost izogiba prošnji za finančno pomoč EU odvisna od tega, kako bodo finančni trgi ocenili strukturni reformni paket (pokojninska reforma in reforma trga dela) ter načrt glede sanacije bank. Nadaljujte z branjem