We have become two Americas — literally, the 99% and the 1%. We have what a Citigroup investment brochure called the most eye-popping concentration of wealth in a great power since 16th century Spain. The numbers are staggering. From 1979 to 2011, 84% of the nation’s increase in income has gone to the wealthiest 1%, according to Alan Krueger, a Princeton economist who now chairs the White House Council of Economic Advisers. Nadaljujte z branjem→

Economist ugotavlja, da je Estonija v dveh desetletjih po neodvisnosti postala vodilna v Evropi po uporabi tehnologije v vsakdanjem življenju – od bančnega poslovanja, vlaganja e-dohodninskih napovedi, plačevanja prek mobilnih telefonov, do e-volitev in in e-vlade. In več kot to, estonski računalničarji so napisali kodo za Skype in Kazaa ter mnoge druge spletne aplikacije. Estonija ima najbolj preprosto in prijazno poslovno okolje v Evropi, zato tam nastaja daleč največ startupov (novih podjetij) na prebivalca. Je pa seveda res, da ima Estonija res tržno in odprto gospodarstvo, ki – brez milosti – niha v eno ali drugo smer. V dobrih časih raste po dvomestnih cifrah, v slabih časih pa prav tako uplahne v dvomestnih cifrah. Povsem neprimerno in nezaželeno za slovenske razmere, kjer si želimo predvsem stabilnosti. Seveda gre to na škodo razvoja. Nadaljujte z branjem→

Afera s prisluškovanjem NSA komunikaciji širom Evrope, najbolj pa v Nemčiji, ter sodelovanje Googla v tej raboti je v mnoga nemška podjetja vnesla nervozo ter veliko dozo previdnosti. Zadeve gredo tako daleč, da pametni telefoni, razen Blackberryjev, več nimajo vstopa na interne sestanke ali da se pomembna notranja komunikacija ne odvija več po elektronski poti, pač pa se prenaša ročno. Problem je v tem, kot sem pisal zadnjič, da nihče več ni prepričan, da elektronska komunikacija prek Googlovih strežnikov (gmail, Android) ne bo prišla v roke ne samo NSA, pač pa zasebnim podjetjem, katerim NSA outsourca obdelavo podatkov (data mining). Nadaljujte z branjem→

Tiskani mediji se z vzponom digitalnih tehnologij, predvsem interneta, ter z usihanjem oglaševalskih prihodkov otepajo velikih težav in so v podobnem položaju kot svečarji ob izumu električne energije in žarnice. Niso povsem pred izumrtjem, pač pa se bo njihov obseg prodaje tiskanih izvodov v naslednjih letih skrčil le na desetino ali manj. Toda svečarjem je bilo bistveno težje spremeniti poslovni model kot pa je medijem. Mediji veliko lažje preidejo na nove tehnologije in začnejo ponujati obstoječe in nove vsebine v digitalni obliki, kot pa so se (objektivno) bili svečarji sposobni preleviti v industrijske obrate za proizvodnjo žarnic. Ena izmed lekcij, ki so jo okosteneli tiskani mediji dobili v zadnjem času, je nakup Washington Posta s strani Jeffa Bezosa, ustanovitelja Amazona. Nadaljujte z branjem→

Odgovor na naslovno vprašanje je lažji od odgovora na vprašanje ali obstaja življenje po smrti. Čeprav se z odgovorom prebivalci Irske, Grčije, Španije in Portugalske ter večina ministrov njihovih vlad ne bi strinjali. Seveda po ostri vladni politiki varčevanja (oziroma fiskalni konsolidaciji, kot se temu uradno reče) obstaja lepši jutri. … le prvih pet let je hudo težkih. Nato pa se vse začne od začetka, podobno kot po vojni. * Nadaljujte z branjem→

Pri nas se javnost mnogokrat zgraža nad komuniciranjem med ekonomisti glede aktualnih tem ekonomske politike. No v tujini ni nič drugače.  Komunikacija glede pravilnosti politike varčevanja med nemškimi ekonomisti ali med ameriškimi ekonomisti ni potekala nič bolj v rokavicah kot pri nas. Kvečjemu manj. Podobno se dogaja glede tega, kdo bo imenovan za naslednjega predsednika ameriške centralne banke Fed, kjer se odvija zanimiva besedna bitka med podporniki in privrženci glavnih dveh kandidatov. Nekaj linkov in citatov na aktualna mnenja najbolj vplivnih kolumnistov, ekonomistov in blogerjev. Za razumevanje ozadja pa prej preberite še Bitka za naslednika Bernankeja na čelu FED. Nadaljujte z branjem→

V ZDA se je v zadnjih dveh tednih močno ogrelo politično ozračje zaradi iskanja primernega naslednika Bena Bernankeja na čelu ameriške centralne banke Fed. Bernankeju se drugi mandat izteka konec januarja 2013, predsednik Obama pa naj bi novega predsednika Fed izbral septembra. Glavna kandidata naj bi bila Lawrence Summers, sedanji predsednik Sveta ekonomskih svetovalcev predsednika Obame, znan po svoji kontroverznosti v številnih vlogah, in Janet Yellen, podpredsednica Fed. Kot tretji kandidat se omenja tudi Donald Kohn, nekdanji podpredsednik Fed. Izbor je dober, od izbire pa bo odvisen odnos Fed do bodoče monetarne politike in deregulacije ameriškega finančnega sistema. Nadaljujte z branjem→

Implementation of fiscal consolidation by advanced economies in coming years needs to take into account the short and long-run interactions between economic growth and fiscal policy. Many countries must reduce high public debt to GDP ratios that penalize long-term growth. However, fiscal adjustment is likely to hurt growth in the short run, delaying improvements in fiscal indicators, including deficits, debt, and financing costs. Revenue and expenditure policies are also critical in affecting productivity and employment growth. This paper dicusses the complex relationships between fiscal policy and growth both in the short and in the long run. Nadaljujte z branjem→

This paper considers by far the largest firm level dataset (more than 90,000 firms) used by any study on the spillover effects of FDI. The main novelty of the paper is the explicit control for various sources of firm heterogeneity when accounting for different effects of FDI on firm performance. Controlling for these variables leads to some interesting results, which contrast with the previous empirical work in the field. We find that horizontal spillovers have become increasingly important over the last decade, and they may even become more important than vertical spillovers. Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

V zadnjih tednih imamo to srečo, da obstaja Portugalska, ki je, podobno kot Slovenija, hitro prehodila pot od vzorne študentke do nekoga, ki pri učenju rabi pogoste inštrukcije in izdatno motiviranje. Slovenija, ki varčevalne lekcije prav tako še ni docela osvojila, zdaj z lažjim srcem spremlja, da se je strog učiteljev pogled, pa čeprav zgolj za trenutek, preusmeril na Iberski polotok. Kot mnoge generacije učencev v šolskih klopeh, ki so se v določenem trenutku izognile razgaljanju svojega neznanja pred razredom, tudi Slovenijo preveva varljiv občutek olajšanja in zmotno prepričanje, da bomo ob prihodnjem izpraševanju bolje pripravljeni. * Nadaljujte z branjem→