Je razlog ekonomske krize neoliberalni način ekonomije prostega trga kot tak ali je razlog krize praksa ljudi, ki so dobili preveč moči in zlorabili šibke vidike sistema? Je etična prenova neoliberalnega modela ekonomije sploh možna? Ali obstajajo drugačne sistemske rešitve v okviru ekonomije prostega trga – ali bo treba poseči po bistveno drugačni rešitvi? Kaj pa krščanski pogledi na ekonomijo?

To je le nekaj vprašanj, ki naj bi jih naslovil nocojšnji pogovorni večer v okviru Foruma za dialog med vero in kulturo v Atriju ZRC, Novi trg 2 (ob 19.30). Nadaljujte z branjem→

Kot poroča MMC so novinarji, ki jim je Edward Snowden predal zaupne dokumente NSA, postavili novo spletno stran The Intercept:

Ustanovitelji spletne strani so novinar Glenn Greenwald, raziskovalni novinar Jeremy Scahill ter ustvarjalka dokumentarcev Laura Poitras. Spletna stran The Intercept, ki naj bi nadaljevala razkritja na podlagi Snowdnovih dokumentov, nastaja pod okriljem medijske organizacije First Look Media, katere ustanovitelj je Pierre Omidyar, soustanovitelj eBaya.

Trajni link na spletno stran The Intercept je dodan spodaj v desnem stolpiču med blogi, ki jih spremljam.

Zaradi aktualnosti ponovno objavljam lanski članek.

Zadnja svetovna finančna kriza, ki se je globoko zagrizla v podaljšano recesijo v mnogih državah, je v prvi vrsti posledica krize vrednot in pomanjkanja etičnosti. Pomislite za trenutek na vse ameriške bančnike, ki so odobravali kredite po tekočem traku strankam, za katere so vedeli, da so omejeno sposobne kredite vrniti. Ker so to vedeli, so se »zavarovali« tako, da so terjatve iz slabih kreditov zapakirali v obveznice in jih prodali naprej. In tisti v verigi za njimi še desetkrat tako. Pomislite na bonitetne agencije, ki so takim finančnim derivatom vsem po vrsti dajale najvišjo bonitetno oceno in pri tem nalašč uporabljale napačne predpostavke glede korelacije rizikov med obveznicami v paketu. Ker so pač z izdelavo vsake ocene za vsak nov finančni derivativ dobro zaslužile. In pomislite na tiste posameznike, ki so kredite vzeli, čeprav so vedeli, da jih bodo težko vrnili. * Nadaljujte z branjem→

Umrl je Tomaž Pengov, slovenski Nick Drake. Daleč najbolj lirična duša med našimi glasbeniki. In daleč najmanj komercializirana. Čista duša. S to pesmijo sem rastel: V Nasmehu Nekega Dneva

Nadaljujte z branjem→

Ko smo opazovali nekdanjo Pahorjevo vlado, ki je ob izbruhu najhujše krize v zgodovini samostojne Slovenije tri leta brez koncepta in kompetenc mučila sebe in nas, smo se spraševali, ali je pilot v letalu. Zdaj, po petem letu krize, imamo že tretjo vlado v treh letih. Vendar vlado, ki je nevidna. Če ne bi imela jasnih »navodil za uporabo« iz Bruslja, po katerih mora ravnati, je sploh ne bi opazili. V bistvu se pojavljata dve temeljni vprašanji: (a) ali vlado sploh potrebujemo?, oziroma (b) koliko časa lahko zdržimo brez vlade? * Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

Pred dvema tednoma sem se v kolumni ukvarjal z obstojem gospodarske in politične elite v Sloveniji. Torej s slojem ljudi, ki predstavljajo zelo ozek vrh naše nacionalne odločitvene piramide in krojijo naš gospodarski in politični vsakdan. Čeprav je med kriteriji izbire kadrov na bolj čislana mesta v državnih gospodarskih družbah pomembna politična pripadnost in povezanost s centri gospodarske moči, pa slednje ne sme in ne more biti podlaga za omejevanje menedžerskih plač v teh podjetjih.* Nadaljujte z branjem→

• ECB and its excuses for inaction – Antonio Fatas
• Why looser ECB policy would make a stronger economy – vox
• The Prosecution That Isn’t Happening – The Baseline Scenario
• Are Jobs and Growth Still Linked? – The IMF Blog
• Where Are All the Self-Employed Workers? – Justin Fox
• Vintage Years in Econometrics – The 1960’s – Dave Giles
• Why Europe’s Job Picture Looks Different – NYTimes.com
• Why Are Wages Sticky? – Uneasy Money
• Why don’t African firms create more jobs? – vox
• Changes in the Higher Education Workforce – Tim Taylor
• Ethanol Caused the 2008 Financial Crisis – Uneasy Money
• Sticky Situations – Paul Krugman
• The Challenges of Running Responsible Supply Chains – NYTimes.com

V ponedeljek 10. februarja bo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani predstavitev Smernic slovenske korporativne integritete. Smernice so nastale v sodelovanju Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja Manager, Združenja nadzornikov in Ekonomske fakultete v Ljubljani pod pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja, ki bo tudi svečano odprl dogodek ob predstavitvi Smernic.

V sklopu predstavitve Smernic bo okrogla miza SMERNICE ZA ETIČNO POSLOVANJE V SLOVENSKEM GOSPODARSTVU s predstavitvijo dobrih praks. Nadaljujte z branjem→

Dejansko bi moralo biti vprašanje obrnjeno, saj so – kljub zelo podobni “free market” filozofiji – neoklasiki v zadnjih treh desetletjih praktično izrinili “avstrijsko” ekonomsko šolo na margino. Zato, ker so pač z matematizacijo vede postali na pogled bistveno bolj elegantni in znanstveni, kot pa avstrijanci z arhaično prozo Hayeka in von Misesa. Na drugi strani pa imajo “avstrijanci” veliko prednost v tem, ko trdijo, da so vzroki za krize vedno v presežnih napačnih investicijah (do katerih je prišlo zaradi napačne, preveč sproščene monetarne politike), medtem ko neoklasiki takšnega vzroka za krizo ne priznavajo. Saj veste, trgi so vedno učinkoviti, kriza pa vedno pride od nekod zunaj. V sami neoklasični teoriji do nje “od znotraj” ne more priti.

No, Noah Smith je naredil en tak hiter pregled podobnosti in razlik med obema ekstremnima strujama v ekonomiji.

Huh, Nassima Taleba seveda poznate. Matematik, dve desetletji je bil menedžer svojega (uspešnega) hedge sklada, zdaj pa je profesor matematike na New York University, ki je (podobno kot J. M. Keynes) ob trgovanju na borzah posvetil svoje življenje preučevanju verjetnosti, filozofiji in umetnosti. Zaslovel je leta 2001 z veleuspešnico “Fooled by Randomness“, ki – na kratko rečeno – govori o tem, kako nas srečen izid naših odločitev preslepi, da verjamemo, da smo uspeli zaradi znanja, ne pa da smo samo imeli srečo, ki pa je povsem naključna. Leta 2007, v najboljšem možnem času, je izdal knjigo “The Black Swan“, ki gradi na prejšnji in na zelo plastičen način opiše, kako nas odsotnost nekih skrajno neverjetnih dogodkov ali pojavov (črnih labodov) preslepi, da verjamemo, da jih sploh ni. In tako nas presenetijo razni “12-sigma” dogodki, dogodki, ki smo jim pripisali praktično ničelno verjetnost. Zelo dober portret je o njemu leta 2002 napisal Malcolm Gladwell v New Yorkerju (kasneje izdan v knjigi What the Dog Saw). Nadaljujte z branjem→