V petek je SURS poskrbel za svojevrstno presenečenje s podatkom, da je v zadnjem četrtletju lanskega leta BDP zrasel za 2.1%, s čimer naj bi se recesija tehnično končala. Pa se je res? * Nadaljujte z branjem→

Kaj je povzročilo nenadni izbruh rasti v zadnjem trimesečju 2013? Kakšen misterij se skriva v rdečem krožcu v spodnji sliki? Kaj je država izgradila v vrednosti 215 mio evrov?

Nadaljujte z branjem→

Kot pripadnik mlajše (čeprav, na žalost, že zdavnaj ne več tako mlade) generacije, rojene močno po drugi svetovni vojni, sem bil desetletja dolgo naiven, misleč, da je ta zgodba okrog partizanov in domobrancev povsem brez zveze. Spomenke Hribar in »njene sprave« zelo dolgo nisem razumel oziroma je nisem hotel razumeti. Resnično, komu kaj mar, kaj se je zgodilo pred skoraj 70 leti? Toda, priznam, bil sem v zmoti. Očitno je pomembno. To, da nismo nikoli z neodvisno preiskavo raziskali medvojnih in povojnih zločinov na obeh straneh, obsodili krivcev ter dostojno in simbolno pokopali mrtvih, nas še danes, 70 let kasneje, močno razdvaja. Ne znamo biti normalna država, v kateri bi diskutirali o strateških interesih Slovenije ter se kregali o razvojnih konceptih. Pač pa se namesto tega se ob vsaki malce večji proslavi na smrt kregamo o preteklosti. Moj nauk iz te zgodbe je, da se narod brez razčiščene preteklosti ne more osredotočiti na prihodnost. * Nadaljujte z branjem→

Pred dvema tednoma je Nicholas Kristof v New York Timesu napisal dramatični poziv “Professors, We Need You!” in v njem izrazil razočaranje, ker se znanost zapira v v svoj hermetični svet, ker ni sposobna svojih dognanj preliti v uporabne nasvete za realni svet. Apeliral je na znanstvenike naj začnejo več poljudno komunicirati z javnostjo. Pred dnevi mu je v kolumni za Bloomberg odgovoril Ezra Klein, nekdanji urednik Wonkbloga v Washington Postu, in povedal, da je pravi problem deintelektualizacije javne debate v tem, ker novinarji ne znajo pristopiti k znanstvenikom in razumeti tega, kar počnejo. Namesto tega so se nekateri znanstveniki, predvsem ekonomisti, samoorganizirali in začeli v blogosferi v realnem času diskutirati realne probleme. Klein pravi še, da je v bistvu sreča, da je tako malo znanstvenikov sposobnih svoje ugotovitve iz hermetičnega sveta preliti v poljudni jezik za množice … sicer novinarjev sploh ne bi potrebovali.

In glede ekonomske blogosfere ima Ezra Klein zelo prav. Resnično je postal užitek spremljati diskusijo med ekonomisti v realnem času. Nadaljujte z branjem→

But I was especially drawn to “Whither the Euro?” by Kevin Hjortshøj O’Rourke, because he finds himself driven to contemplating whether the euro will survive. He concludes:

The demise of the euro would be a major crisis, no doubt about it. We shouldn’t wish for it. But if a crisis is inevitable then it is best to get on with it, while centrists and Europhiles are still in charge. Whichever way we jump, we have to do so democratically, and there is no sense in waiting forever. If the euro is eventually abandoned, my prediction is that historians 50 years from now will wonder how it ever came to be introduced in the first place. Nadaljujte z branjem→

Felix Salmon je v Wired pripravil odličen članek o mejah uporabe statistike, matematike in računalniških algoritmov v realnem življenju. Finančno industrijo, športne stave, sestavljanje športnih ekip, marketinško ciljanje, vohunjenje,…, celo predvolilno kampanjo Baracka Obame leta 2012 so poganjali računalniški algoritmi, ki v velikih količinah podatkov (“big data”) iščejo vzorce in na tej osnovi generirajo zmagovalne strategije. Računalniški algoritmi se zdijo kot zmaga statistike nad vsakodnevnim obnašanjem ljudi. Edini problem pri tem je, da to ne drži Nadaljujte z branjem→

We highlight the dramatic degree of the shifts taking place in world GDP and trade and include fresh projections of what world trade patterns might look like in 2020, should the trends observed over the past decade to continue. We also show the resulting shift in trade relationships for many key countries. European member states tend to have quite different trading partners’ profiles, and this heterogeneity is quite likely to become more pronounced with time. This, in turn, suggests a significant challenge for the effective functioning of the euro area and weakens the original rationale of its creation. Nadaljujte z branjem→

• Does Tackling Inequality Reduce Growth? No – John Cassidy
• Birthers, (Stimulus) Deniers, and Economic Myths – Econbrowser
• The Real Reason Nobody Reads Academics – Ezra Klein
• Why Quants Don’t Know Everything – Felix Samon, Wire
• Is Behavioral Economics the Past or the Future? – Orderstatistic
• Will We Look Back on the Euro as a Mistake? – Tim Taylor
• Debt-for-equity swaps offer Greece a better way – vox
• Bitcoin: The Cryptopolitics of Cryptocurrencies – Harvard University Press Blog
• Is one Robert Downey worth two Jennifer Lawrences? – Reuters
• Robert Lucas, rational expectations, and the understanding of business cycles – Lars P. Syll
• Fed’s Kocherlakota: Market Volatility May Attend Tightening – WSJ
• Exposed: Irrational Inflation-Phobia at the Fed – Uneasy Money
• Keynes’ GT Chapter 3 – Nick Rowe
• Did Keynes have a Theory of Aggregate Supply? – Roger Farmer
• Greek Tragedies, 2014 Edition – Gloomy European Economist
• The Queen of Numbers – IMF
• U.S. Labor Market Has Recovered Slowly and Only Partially – CBO
• The Robber Barons of the For-Profit College Sector – NYTimes.com
• The Curse of Unanimity – NYTimes.com
• Why College Supply Matters – NYTimes.com
• It’s not complicated, just chill – Digitopoly
• On Determining Convergence to a Steady State – No Hesitations
• Death of a Statistic – Tim Taylor
• Federal Budget Deficit Falls to Smallest Level Since 2008 – NYTimes.com

Pok kitajskega nepremičninskega in kapitalskega balona se napoveduje že nekaj časa. Dogajanje na kitajskem medbančnem trgu pa vse bolj spominja pred-implozijsko stanje v ZDA poleti 2007. Vzporednic z ameriškim dogajanjem ni mogoče spregledati. Da bi omejila napihovanje balonov in gospodarske rasti je kitajska centralna banka že lani dvignila obrestne mere, kar pa je povzročilo, da se je medbančni trg (shadow banking) začel podirati, ker so banke začele kopičiti denar oziroma državne obveznice. CDS spreadi nevarno naraščajo. Prvi finančni sklad so sicer rešili pred propadom, toda čaka že naslednji in za njim domine. Nadaljujte z branjem→

Tja, na IMF se dogaja zanimiva metamorfoza, odkar je tam glavni ekonomist Olivier Blanchard. Za inštitucijo s tovrstnim pedigrejem je IMF v zadnjih dveh letih naredil zanimiv akademski preobrat – od pravovernosti h kritičnemu preverjanju nekoč zabetoniranih dogem. Začel je z dvema priznanjema, da se je zmotil glede koristnosti politike varčevanja v času šibkega okrevanja ali recesije (tukaj), zatem je glavni ekonomist Blanchard še s posebno raziskavo pokazal, da se je IMF zmotil glede višine fiskalnih multiplikatorjev (tukaj), priznal zmoto glede učinkovitosti varčevanja v Grčiji (tukaj), z dvema raziskavama pokazal, da je pravljica o ekspanzivnih učinkih restriktivne fiskalne politike res samo pravljica (tukaj in tukaj), nato pokazal, da ima politika varčevanja negativne učinke na najšibkejše sloje (tukaj), nedavno pokazal, da gre tudi pri Reinhart-Rogoff zgodbi o negativnem vplivu visokega dolga za pravljico (tukaj) in pred dnevi še z novo raziskavo pokazal, da neenakost znižuje dolgoročno gospodarsko rast, medtem ko redistribucija nima negativnega učinka na rast (tukaj). Nadaljujte z branjem→