Kot običajno v tem letnem času, so ti prazniki spet zanetili prastari ideološki spor med branilci predvojnega režima (“kolaboranti“) in “komunističnimi uporniki” oziroma glede tega ali je “dan upora proti okupatorju” sploh legitimno na simbolni ravni praznovati v spomin upora, saj naj bi dejansko šlo za komunistični prevrat. In tako naprej.

Moram priznati, da me te teme zanimajo še manj kot vprašanje, ali sem pri treh letih še sesal dudo ali ne. Popolnoma vseeno mi je za debato glede teh ideoloških vprašanj … čeprav je seveda sama srž problema dokaj pomembna. Zato morda nekaj o slednjem na koncu. Pred tem hočem povedati, da mi je malo mar za komuniste in domobrance, za rdeče in črne in da sem s temi zadevami razčistil že zelo zgodaj v osnovni šoli.

Nadaljujte z branjem→

• Why Innovation Tends to Bypass Mainstream Economics – Bloomberg
• Keynesian economics without the Phillips curve – Farmer and Nicolò
• Econ Critics Are Stuck in the Past – Noah Smith
• Revisiting the 1990s debate on globalisation – VoxEU
• Natural Resources, Living Standards and Inequality – Livio Di Matteo
• U.S. inequality: It’s worse than we thought – FRB Minneapolis
• Facts vs hand-waving in economics – Stumbling and Mumbling
• Moving the Overton Window: Let the Debate Continue – Roger Farmer
• Did macro give up on explaining recent economic history? – Simon Wren-Lewis

Drago Babič

Ob sprejemu novele zakona, ki dviguje znesek denarne socialne pomoči iz dosedanjih 297 na 385 eur mesečno, se je sprožil pravi vihar nasprotovanj in zagovarjanj takega dviga. Medtem ko so argumenti zagovornikov dviga razumljivi, gre jim za odpravo revščine, so argumenti nasprotnikov dokaj pestri. Proračunski jastrebi pravijo, da za kaj takega ni pokritja v proračunu in da bi bilo treba že jeseni pripraviti rebalans, za kar ni fiskalnih možnosti, bolj zmerni pa trdijo, da se ob takem dvigu socialne pomoči ne bo več splačalo delati za minimalno plačo. Vendar so ta nasprotovanja slabo argumentirana. Prevladujejo pavšalne ocene in običajne floskule o ogrožanju fiskalne vzdržnosti države, nisem pa zasledil, da bi kdo izračunal, kakšno breme to dejansko predstavlja za proračun.

Ob vsej diskusiji o višini socialne pomoči, ki je samo en, vendar skrajni, način blaženja revščine, se postavlja temeljno vprašanje, ali smo v Sloveniji sposobni revščino odpraviti in ali si tega resnično želimo.

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

V času svojega vladanja je naš predsednik vlade Miro Cerar pogosto potožil, kako ga lastno ljudstvo napada in žali. Ne vem, koliko je naš predsednik vlade deležen napadov, vsaj meni ni znano, da bi ga kdo tako, kot nekoč režiser Anžlovar kulturnega ministra, oklofutal. Kritike in upravičena opozorila na norosti, ki jih počne naša Vlada, pa ne štejem za napade. Tudi žalitve ni, če je zatrjevano nekaj, kar človek lahko z gotovostjo šteje za resnico, čeprav te resnice ne more dokazati.

Nadaljujte z branjem→

Del reformnih ukrepov iz našega programa smo danes predebatirali na srečanju Upravnega odbora Slovenskega podjetniškega kluba. Hvala vsem udeležencem za feedback in koristne komentarje. Prezentacija programa je dostopna s klikom na spodnjo sliko, polni program pa na tej povezavi.

Nadaljujte z branjem→

Spodnja slika kaže, da je normalni porod v zasebnih bolnišnicah v ZDA dražji, kot pa stane luksuzni paket v St. Mary’s Hospital, kjer rojevajo britanske princese in kjer je včeraj rodila tudi vojvodinja Kate Middleton. Kar pomeni, da v ZDA bodisi rojevajo same prince ali pa da prosti trg pri zdravstvenih storitvah ne deluje najbolje (konkurenca ne zniža cen na raven, kjer so dobički enaki nič, pač pa so očitno marže ameriških porodnišnic astronomsko visoke). Ob tem morate upoštevati, da se cena poroda v ZDA iz 10,000 dolarjev poveča na okrog 30,000 dolarjev, ko prištejete še predporodno in poporodno nego v porodnišnici.

Za primerjavo: tarifa za normalen porod v slovenskih bolnišnicah znaša med 1,000 in 1,500 evrov (UKC ima določeno višjo tarifo), vendar je rojevanje pri nas zastonj za vse. Za “luksuzni paket” z lastno sobo za 3 dni pa v Postojni (najboljši porodnišnici pri nas) doplačate okrog 500 evrov.

Nadaljujte z branjem→

Jasmina Držanič

Na žalost je Hans Rosling, človek, ki je statističnim podatkom vdihnil življenje, lani umrl. Zadnjih nekaj let pred smrtjo je delal na knjigi Factfulness, s katero je hotel pokazati oziroma nas prepričati, da moramo naša stališča utemeljiti na dejstvih. In ko to naredimo, postane svet nenadoma bolj prijazen, manj negativen, naši strahovi in teorije zarote se razblinijo na dejstvih. Oziroma kot pravi podnaslov knjige: “The stress-reducing habit of only carrying opinions for which you have strong supporting facts.”

Roslingov Factfulness ni samo nasprotje “fakenews“. Factfulness ni samo frontalni napad na “fakenews“. Factfulness je napad na naše inherentne porive, naše notranje tendence, da intimno raje verjamemo negativnim novicam. Da raje verjamemo slabo pojasnjenim in zato rahlo misterioznim dogajanjem, ki jim v odsotnosti polnih informacij vdihnemo neko lastno življenje z negativno konotacijo. Factfulness je napad na nas osebno. Napad na našo tendenco, da želimo ustvarjati “fakenews“, živeti v svetu “fakenews” in verjeti “fakenews“.

Factfulness je ena najpomembnejših knjig sedanjega časa. Knjiga, ki želi spremeniti naš odnos do resnice prek preprostega dejanja – upoštevanja dejstev. Težka misija. Nadaljujte z branjem→

• Why economists like free trade but politicians don’t – Alan Blinder
• How the Loss of Union Power Has Hurt American Manufacturing – New York Times
• Diminished expectations: Economists still lack a proper understanding of business cycles – The Economist
• On Equilibrium in Economic Theory – Uneasy Money
• Equilibrium Selection, Observability and Backward-stable Solutions – Brad DeLong
• Interest-Growth Differentials and Debt Limits in Advanced Economies – Philip Barrett
• Functional Finance and the Debt Ratio—Part III – Scott Fulwiler
• Econ Majors Graduate With a Huge Knowledge Gap – Noah Smith
• No Worker Left Behind – Laura Tyson & Lenny Mendonca
• Why Democracy Fails to Reduce Inequality – ProMarket
• A neo-Fisherian experiment that hedges its New Keynesian bets – longandvariable
• Mexico and Its Workers Didn’t Hit the Jackpot With Nafta – Bloomberg