V skladu z napovedmi iz prejšnjega tedna naj bi Evropska komisija (EK) jutri uvedla postopek za zmanjšanje makroekonomskih neravnotežij proti Nemčiji. Razlog je v nemškem velikem trgovinskem presežku, ki že drugo leto presega 6% (celo 7%) BDP. Problem je, kot sem o tem esktenzivno pisal, da s premajhnim domačim trošenjem (prevelikim varčevanjem) Nemčija izvaža recesijo oziroma deflacijo v preostali del skupnega denarnega območja. Problem je seveda na drugi strani, ker je ECB inflacija pobegnila v smeri deflacije (0.7% namesto 2% rasti cen) in ker EK po drugi strani šibkejše države z evrom stiska s prehitro fiskalno konsolidacijo, kar še dodatno zmanjšuje njihovo domače povpraševanje.

V namen komunikacije te “občutljive” odločitve je komisar Olli Rehn danes z daljšim člankom v Frankfurter Allgemeiner Zeitung ter na svojem blogu začel z obsežno piarovsko akcijo. Nadaljujte z branjem→

Včeraj se je odprl tradicionalni prodajni knjižni sejem Frankurtu po Frankfurtu. Za letošnji sejem sem bil zaprošen, da naredim selekcijo najboljših ekonomskih knjig (po mojem izboru) v zadnjih dveh letih. Spodaj je spisek knjig, ki so okupirale moj kindle in mi krajšale čas letošnje leto in ki jih lahko najdete tudi na sejmu.  Nadaljujte z branjem→

Tale članek v The Economistu je vreden branja. Avtor trdi, da je v letih 2006 in 2007 ameriški Fed naredil napako, ker je preveč zaostril monetarno politiko z višanjem obrestne mere in je ni sprostil vse do septembra 2007. Možne špekulacije so, da je Fed bodisi podlegel kritiki, da je pred tem s preveč ohlapno monetarno politiko povzročil nepremičninski balon bodisi da je nato želel kaznovati moralni hazard bank v nepremičninski avanturi. Toda posledica je bila katastrofalna iz makroekonomskega vidika. Prvič, Fed na ta način ni kaznoval moralnega hazarda najbolj predrznih špekulantov, pač pa ga je s kasnejšim bail-outom kvečjemu socializiral. In drugič, na ta način je povzročil padec agregatnega povpraševanja, kar pa je bistveno povečalo stroške krize. Največji strošek krize je vedno povečanje brezposelnosti, saj na ta način gospodarstvo ustvarja manj od potencialno dosegljivega (da o socialnih stroških ne govorimo). Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprptnik

Mehanika zadolževanja, dolg in monetarna suverenost v evroobmočju

Mehanika nakupa obveznice (zamenjave) je za primer države evroobmočja (npr. Slovenije) enaka kot v primeru ZDA:  preknjižba evrskih rezerv za slovenske obveznice (denominirane v evrih), vendar pri nacionalni centralni banki (Banki Slovenije), saj so le-te decentralizirano odgovorne za monetarne operacije evrosistema (ni centralne izpostave, ki bi skrbela za operacije odprtega trga, kot je to v primeru Fed). Toda v tem primeru je beseda ‘dolg’ ustrezna, saj med Slovenijo in ZDA obstaja ključna razlika: monetarna suverenost. Nadaljujte z branjem→

Matjaž Kutin

Kisika gospodarstvu! Kisika gospodarstvu!

In kaj pravijo o tem pravi strokovnjaki? Na portalu za izobraževanje iz zdravstvene nege nas prijazno poučijo, da zdravljenje s kisikom lahko pripelje tudi do … somnolence, nekakšne bolezenske zaspanosti, celo do smrti. Strašna prognoza, če kaj takega lahko doleti tudi gospodarstvo! Zato se je vredno zakopati v podrobnosti. Nadaljujte z branjem→

The initial German reaction to the rate cut was muted, as we reported on Friday morning. We were particularly surprised by Bild, which appeared to endorse the decision. But the reactions have since become fiercer when it became clear that both Jens Weidmann and Jorg Asmussen had opposed the rate cut – plus four other central bankers. The FT quotes another anonymous central banker as saying that the German opposition could become a problem for the difficult decisions has yet to make. The ECB was losing trust in Germany. The article says there were also signs of a growing anti-Italian sentiment in German policy circles, quoting a vicious attack by Wirtschaftswoche, which says that the eurozone was now run by the Bank of Italy. Hans Werner Sinn is quoted as saying: “Draghi abused the euro system by giving cheap loans to the southern countries, of the kind that they would not get on the capital market.” Nadaljujte z branjem→

Nekateri, kot je kultni Nassim Taleb, pravijo, da je količina matematike v ekonomiji oziroma v financah znak šarlatanstva. Torej poskus zakritja bodisi pomanjkanja intuicije bodisi čisto navadne (poslovne) prevare s tonami hermetičnih matematičnih izpeljav. Takšnega menja je bil tudi danes tako osovraženi Keynes. Letošnji nobelovec Robert Schiller daje vzporednice med fiziko in matematiko, ki sta se v zadnjem obdobju obe zapletli v lepe in elegantne teorije, ki jih ni mogoče predhodno preveriti v eksperimentih ali realnem življenju.

Pri tem pa je problem ekonomije bistveno večji, saj ima namesto s fizikalnimi zakonitostmi opravka z nepredvidljivimi osebki, ki lahko spremenijo mnenje, so muhasti, imajo nevroze, probleme z iskanjem lastne identitete. Te stvari je težko modelirati, popolnoma predvideti pa je nemogoče. Na srečo vedenjska ekonomija (in finance), ki izhajajo iz psihologije, dajejo določene vpoglede v vzorce obnašanja ljudi kot ekonomskih subjektov. Toda dolga je še pot do njihovega dejanskega razumevanja. Nadaljujte z branjem→

Zadnjič sem pisal o napakah evropske ekonomske politike, ki so temeljile na napačnih izračunih in ki so v obdobju zadnjih dveh let stale 3.1 milijona izgubljenih delovnih mest, od tega 2.5 milijona v državah PIIGSS. Danes pa se bom pozabaval z intelektualnim ozadjem teh napak – z ekonomskimi koncepti oziroma teoretskimi predpostavkami. Presenečeni boste, kako gnile so te predpostavke, čeprav so bile nagrajene z Nobelovimi nagradami. * Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Kaj pa evroobmočje?

V tem delu članka si bomo na kratko ogledali zasnovo in bistvene napake evro območja, pri čemer se bomo bolj podrobno ustavili pri mehaniki zadolževanja, monetarni suverenosti in evropskem plačilnem sistemu Target2 ter se na kratko dotaknili predlaganih reform. Nadaljujte z branjem→

The Economist je objavil odličen povzetek različnih mnenj ekonomistov o tem, kaj je povzročilo Veliko depresijo (1929-33) in kaj, če kaj, se iz tega lahko naučimo za obvladovanje sedanje Velike recesije. Je Veliko depresijo povzročil borzni zlom in pohlepni bankirji ali neprimernost zlatega standarda kot svetovne denarne ureditve? Je depresijo poglobila pasivna denarna politika Fed ali ameriški dvig uvoznih ovir?

Kaj pa EU? So fiksni tečaji med valutami držav evro območja danes ekvivalent tedanjemu zlatemu standardu? Nadaljujte z branjem→