Stanje makroekonomije – po Lucasu

Robert Lucas: Modern Macroeconomics: “I was convinced by Friedman and Schwartz…

…that the 1929-33 down turn was induced by monetary factors (declined is money and velocity both) I concluded that a good starting point for theory would be the working hypothesis that all depressions are mainly monetary in origin…. As I have written elsewhere, I now believe that the evidence on post-war recessions (up to but not including the one we are now in) overwhelmingly supports the dominant importance of real shocks…

Nadaljujte z branjem

Odprite mošnjičke še za hrvaške varčevalce

Črt Kostevc

Za mnoge ni bilo posebno presenečenje, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo v prid varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke iz BiH in hkrati sprožilo zelo verjetno kaskado nadaljnih vlaganj podobnih zahtevkov s strani preostalih skupin varčevalcev predvsem na Hrvaškem in BiH. Kaže, da je presenečena zgolj slovenska vlada. Vračilo glavnice in natečenih obresti za slabo četrtino stoletja bo zamajalo terminski načrt slovenske fiskalne ozdravitve. Dobrega pol leta po tem, ko se je rodila Družba za upravljanje terjatev bank in le dva meseca potem, ko je bil prenešen prvi večji sveženj bančnih tertjatev nanjo, nas čaka nov fiskalni knockdown. *
Nadaljujte z branjem

Brad DeLong o variantah neoliberalizma

Karl Polanyi’s The Great Transformation is certainly the right place to start in thinking about “neoliberalism” and its global spread. But you are right to notice and do need to keep thinking that Polanyi is talking about pre-World War II classical liberalism, and that modern post-1980 neoliberalism is somewhat different.

First, as I, at least, see it, there are three strands of thought that together make up the current of ideas and policies that people call “neoliberalism”:

Nadaljujte z branjem

Vikend branje

Nobelovec James Heckman o napačnosti teorije racionalnih pričakovanj

Težka tema za poletje, ampak ena izmed ključnih tem za pravilno dojemanje makroekonomije. Za tiste, ki niste sledili dosedanjim postom o tej temi na tem ali ostalih blogih: sredi 1970. let je Robert Lucas razvil teorijo racionalnih pričakovanj, na podlagi katere je prišlo do t.i. makroekonomske revolucije, torej do nastanka t.i. mikrofundiranih makroekonomskih modelov, ki temeljijo na optimizacijskem obnašanju enega samega popolnoma racionalnega reprezentativnega posameznika. In to je osnova za dinamične stohastične modele splošnega ravnotežja (DSGE), ki jih uporabljajo centralne banke za napovedi makro agregatov. To modeli so seveda grdo udarili mimo pri napovedih v času velikih eksogenih šokov, kot je bila sedanja kriza.

Spodaj je izsek iz intervjuja z nobelovcem Jamesom Heckmanom, prav tako iz Chicago University, ki pravi, da sta tako on kot Milton Friedman opozarjala, da so nekateri teorijo racionalnih pričakovanj vzeli preveč resno, kar je privedlo do velikega razkoraka med teorijo in dejstvi (podatki). Povzeto po ekonomskem zgodovinarju Larsu P. Syllu: Nadaljujte z branjem

Manjša neenakost je predpogoj za več trga

There is an alternative hypothesis, however, which Mr Cowen mostly disregards: that redistribution provides insurance against economic dislocation and therefore softens resistance to globalisation. It’s worth pointing out that the world has experienced two great eras of globalisation. The first combined minimal redistribution with minimal political power for non-elites. The second combined universal suffrage with substantial redistribution. I don’t think it’s unreasonable to conclude that redistribution is the price democracies pay for globalisation.

Nadaljujte z branjem

Slovenija vs. Hrvaška: Trgovina je boljša kot vojna

Najbrž sem pristranski, ker tale komentar pišem v eni lepi uvali na Hvaru in ker menim, da ima Hrvaška najlepše in najbolj prijazno morje na svetu (in videl sem jih kar nekaj), toda odločitev sodišča v Strassbourgu glede hrvaških varčevalcev nekdanje LB, se mi zdi pravilna in pravična. Pravično je, da nekdanja LB varčevalcem izplača njihove vloge, skupaj z obrestmi, in napačno je bilo slovensko uradno pogajalsko izhodišče, da je to vprašanje del sukcesijskih pogajanj. To je preprosto prav iz vidika elementarne pravičnosti. Pika. * Nadaljujte z branjem

Vikend branje

 

 

Make trade not war!

Tja, današnja odločitev v Strassbourgu lepo kaže na kratkovidnost naših najvišjih diplomatov pri urejanju odnosov do hrvaških varčevalcev. Ta tekst sem objavil pred 6 leti.

jpd's avatarDAMIJAN blog

* Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu.

Ta teden sem za tuje študente na naši fakulteti pripravljal predavanje o globalizaciji in njenih družbenih in socialnih posledicah, med drugim tudi na mednarodne odnose. Vpliv globalizacije na mednarodno stabilnost je – kljub pomislekom o zmanjševanju suverenosti držav – pozitiven.

Že razsvetljena filozofa Montesquieu (1758) in Kant (1795) sta argumentirala, da je naravni učinek mednarodne trgovine v pacifikaciji meddržavnih odnosov. Dve državi, ki med seboj trgujeta, postaneta soodvisni zaradi vzajemnih koristi od trgovine, kar zmanjšuje verjetnost oboroženih konfliktov med njima. Nedavno so trije kolegi ekonomisti iz Pariza (Martin, Mayer in Thoenig, 2007) v študiji z zgornjim naslovom z empirično analizo dolge časovne serije meddržavnih konfliktov in trgovine v obdobju 1870-2000 to trditev tudi empirično dokazali in pokazali, da je najboljše zdravilo proti meddržavnim konfliktom medsebojna trgovina. Destruktivni vpliv oboroženega konflikta na medsebojno trgovino je namreč velik in traja…

View original post 1,022 more words