Bine Kordež

Na spodnjem grafikonu je prikazano gibanje BDP Slovenije in sicer indeksi (kvartalni podatki) z osnovo povprečje leta 2003. Pri tem so upoštevani desezonirani podatki. Rdeča črta prikazuje gibanje skupnega BDP, kjer je seveda lepo viden padec v letu 2009, a tudi hitra rast dve leti pred tem. Kasneje je sledila relativna stagnacija z malo večjim padcem v 2012, pa tudi postopno okrevanje, pravzaprav že od začetka leta 2013. Desezonirani indeksi so natančnejši kazalec tekočih gibanj kot običajne primerjave z istim obdobjem leta poprej (le-to je odvisno tudi od osnove, od nivoja istega kvartala pred letom dni). Nadaljujte z branjem→

Podatki FBI za ZDA kažejo, kako se je po začetku sedanje krize povečalo število masovnega nasilja (streljanja). V letih 2007-23 je bilo povprečno letno 16.4 takšnih masovnih streljanj, v letih 2000-06 pa “samo” 6.4. To je “normalna” posledica povečanja brezposelnosti, negotovosti in občutka brezizhodnosti, ki se hkrati napaja iz velikih dohodkovnih in premoženjskih razlik.

Nadaljujte z branjem→

Takšna je slika, s katero sem vas strašil v začetku krize: če ne bomo hitro ukrepali glede sanacije bank in spodbujanja okrevanja, nas čaka takšno “izgubljeno japonsko desetletje“:

Nadaljujte z branjem→

Heh, tale je dobra: po pisanju STA Jože Tanko (SDS) zahteva, da minister za finance Dušan Mramor ponovi prisego, saj se je med uradno prisego zmotil. Iz uradne prisege “Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije” je namreč izpustil tri besede “da bom ravnal“. S tem se je po Tankovih besedah Mramor postavil nad ustavo, saj se je zavezal samo k temu, da bo “spoštoval ustavni red po svoji vesti“.

Mhm, so v SDS na podlagi video posnetka uspeli ugotoviti, če je Mramor med prisego imel eno roko na hrbtu in na njej prekrižana prsta? To bi utegnilo imeti hude implikacije za nacijo. Huckleberry Finn je bil navaden amater.

Črt Kostevc

Pred nekaj tedni je slovensko javnost znova razburila naša uvrstitev na globalni lestvici konkurenčnosti, ki jo objavlja Svetovni gospodarski forum (WEF). Dejstvo, da ob ponovni izgubi, tokrat osmih mest, zdaj na 70. mestu lestvice zaostajamo tudi za Črno goro in Makedonijo, dobi dodatno dimenzijo ob spoznanju, da nas menedžerski forum ocenjuje kot podobno perspektivne kot Gruzija, Vietnam in Bocvana. Da, Bocvana na lestvici za nami zaostaja za zgolj štiri mesta, kar pa je ravno polovica našega zaostanka za Ruando. Mednarodna konkurenčnost Slovenije je daleč od tiste, ki bi si jo želeli, pa vendar naša uvrstitev in tudi globalna lestvica konkurenčnosti nimata posebnega smisla. Kljub intuitivni privlačnosti WEF-rangiranja, ki daje občutek športnega tekmovanja med državami in, kar je še pomembneje, namiguje na objektivnost »tekmovalnega sistema«, je položaj na omenjeni lestvici vse prej kot relevantna mera konkurenčnosti.* Nadaljujte z branjem→

Ob zaslišanjih ministrskih kandidatov za tri ključne gospodarske resorje sem dobil rahlo nelagoden občutek. Občutek, da ministri ne vedo točno, v kaj se spuščajo oziroma da si niso dobro pogledali številk, preden so prišli na zaslišanje. Tudi tisti, ki bi naj bili strokovno zelo podkovani. Podoben občutek sem sicer imel tudi pri Urošu Čuferju, ki si je ob nastopu zaželel treh mesecev, da se spozna s področjem. Vendar se je Čufer kasneje kar »naredil« in izpeljal ključne projekte skorajda brez napake. Toda najbrž predvsem zato, ker je imel zelo jasna »navodila za uporabo« iz Frankfurta in Bruslja. * Nadaljujte z branjem→

Simon Wren-Lewis na podlagi nove knjige o Keynesu piše, kako se zgodovina ponavlja. Vendar ne zaradi neznanja ali pomanjkanja zgodovinskih izkušenj, pač pa zaradi ideologije. Leta 1929, ko je Keynes (zaman) poskušal prepričati britansko vlado, da zapusti slati standard, so bile diskusije zelo podobne: zlati standard je bil svetinja in civilizacijski dosežek, tako kot je danes evro. Čeprav imata oba v času krize ubijalske učinke na zaposlenost, rast in deflacijo. Ko so V. Britanija in ostali zapustili zlati standard, so začeli rasti (glejte tukaj). Z evrom bo podobno.
Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Če vas zanimajo javne finance, proračunski primanjkljaj in javni dolg, potem ste sredi poletja verjetno zasledili pozitivno informacijo, da je bil proračunski primanjkljaj v prvi polovici leta za več kot 500 milijonov (ali skoraj za polovico) nižji, kot je bil v enakem obdobju lani. Le dober mesec zatem pa ste lahko prebrali alarmantno vest, da je primanjkljaj v sedmih mesecih presegel že 90 % načrtovanega za celo leto. Oba podatka sta seveda točna, a v taki obliki uporabna predvsem za politične potrebe – pač odvisno od tega ali želimo razmere prikazati v lepi ali slabi luči. Zato v nadaljevanju predstavljam nekaj podatkov o gibanju letošnjega minusa v javnih financah ter tudi o razlogih za takšna nihanja. Nadaljujte z branjem→

Poslušajte ta genialni opening Larryja Summersa (Harvard) v prvi minuti: kdaj je pravi čas obnoviti JFK letališče, če ne v času, ko si vlada lahko sposodi denar za 30 let po 3% obrestni meri in ko je stopnja brezposelnosti v gradbeništvu dvomestna? Kdaj bo pravi trenutek, če ne zdaj?

Nadaljujte z branjem→

Mark Thoma on the State of Macro, he writes,