Bine Kordež

Na spodnjem grafikonu je prikazano gibanje BDP Slovenije in sicer indeksi (kvartalni podatki) z osnovo povprečje leta 2003. Pri tem so upoštevani desezonirani podatki. Rdeča črta prikazuje gibanje skupnega BDP, kjer je seveda lepo viden padec v letu 2009, a tudi hitra rast dve leti pred tem. Kasneje je sledila relativna stagnacija z malo večjim padcem v 2012, pa tudi postopno okrevanje, pravzaprav že od začetka leta 2013. Desezonirani indeksi so natančnejši kazalec tekočih gibanj kot običajne primerjave z istim obdobjem leta poprej (le-to je odvisno tudi od osnove, od nivoja istega kvartala pred letom dni).

Vemo, da je na padec BDP v času krize močno vplival upad investicijske dejavnosti, pri čemer pa praviloma tudi spregledamo, da je bila rast pred krizo močno pogojena z velikimi vlaganji, praviloma na osnovi tuje akumulacije oz. zadolžitve v tujini. Zato je zanimivo pogledati gibanje BDP brez vpliva investicij (torej potrošnja prebivalstva in države ter neto menjava s tujino). To prikazuje modra linija, kjer padec BDP seveda ni tako izrazit oz. ga skoraj ni. Do 2008 je bila rast brez investicij zmernejša in se je v povprečju nadaljevala skoraj v enakem tempu vse do 2012. Z več pritiska na varčevanje je prišlo do nižje potrošnje in padca BDP, ki pa od začetka lanskega leta kaže ponovno rast.

Na grafikonu je dodatno prikazano še gibanje (črna črta) samo tistega dela BDP, ki izhaja iz potrošnje prebivalstva in države (brez učinka menjave s tujino. Namesto indeksa rasti je zaradi preglednosti prikazano drseče povprečje teh podatkov, ker kvartalna gibanja precej nihajo. Tudi tu je rast vse do leta 2012, čeprav še nekaj nižja od prejšnjega podatka. Razlika seveda izhaja iz menjave s tujino, ki je posebno porasla zadnji dve leti. To je natančneje razvidno iz naslednjega grafikona.

Na njem se vidi nominalni prispevek ključnih kategorij BDP v nekoliko specifični obliki. Prikazana je razlika od osnove v začetku leta 2003, torej koliko je posamezna kategorija dodatno prispevala k višjemu BDP. Tako je zanimivo ponovno spremljati postopno rast BDP brez investicij vse do leta 2012. Nekje do 2010 oz. 2011 je rasla tudi potrošnja prebivalstva in države, ko pa je pričela upadati, pa je padec nadomestila proizvodnja za izvoz (namesto za domačo potrošnjo). Tudi vključitev sprememb zalog bistveno ne spremeni teh ugotovitev in gibanj (pravzaprav je krepitev zalog do 2011 prispevala k BDP nekaj več kot trenutno).

Iz tega prikaza je še toliko bolj razvidno, kako je presežna rast BDP do leta 2008 temeljila na investicijah, katerih financiranje je danes tudi razlog za pretežni del bančnih problemov (in javnega dolga). Dejansko do večjega padca realnega (»pravega«) BDP niti ni prišlo. Presežna rast iz naslova investicij se tako ni mogla nadaljevati v takem tempu. Seveda je pa res, da smo do leta 2008 vsi skupaj (pa ne mislim samo tistih par tajkunov, temveč kar celotna družba) lepo koristili učinke pospešene investicijske dejavnosti (in jih tudi potrošili).