Z ozirom, da je doktorju psihologije Blažu Vodopivcu ob eni moji kolumni in odgovoru na njegovo kolumno dvakrat “odneslo pokrov“, sem na spletu poiskal nasvete za obvladovanje jeze. Vsakomur se lahko zgodi, da po 20 letih neukvarjanja s profesijo pride iz vaje, zato se splača od časa do časa malce osvežiti znanja in veščine. Teh 10 načinov spodaj priporoča Mayo Clinic.
Nekako dvomim, da bi v tem konkretnem primeru film z Jackom Nicholsonom v Anger Managementu zalegel. Nadaljujte z branjem
Ko sem bil še študent, sem občasno delal na radiju MM2 (zdaj Radio Si), predvsem tematske rock oddaje in enkrat tedensko nočni program. In od takrat je bila moja velika želja, da bi imel svoj radio, kjer bi vrteli samo rock. Zdaj se mi je želja – delno – uresničila. Prejšnji teden sem v avtu na displayu tik pod Radio Si zasledil Rock radio. In od takrat ga poslušam (sori, RSi). Zaenkrat sem zelo zadovoljen: non-stop rock, mešanica starega in alter rocka, brez nakladanja vmes. No, včasih dopoldne malce zatežijo s klinčevim starinskim heavy metalom tipa Iron Maiden, vmes pa hvalabogu kakšna Metallica.
Oddajajo na 103,3 + 104,1 + 107,4 MHz, sicer pa tudi na internetni strani Rock radio (stran naj bi uradno launchali v 4 dneh).
Fantje, če boste iskali donacije, kar dajte info na spletno stran. Takšne projekte z veseljem podprem.
Ob zaslišanjih ministrskih kandidatov za tri ključne gospodarske resorje sem dobil rahlo nelagoden občutek. Občutek, da ministri ne vedo točno, v kaj se spuščajo, oziroma da si niso dobro pogledali številk, preden so prišli na zaslišanje. Tudi tisti, ki bi naj bili strokovno zelo podkovani.
V času popolne zmede v Evropski uniji, kjer Nemčija vleče v eno smer, Bruselj (evropska komisija) ji verno sledi, Frankfurt (ECB) pa vse bolj v drugo smer, in ki vodi večino evrskih držav v deflacijo in poglabljanje depresije, je težko izluščiti »pravi signal« oziroma prava navodila. Prava navodila pa so tista, ki vodijo domače gospodarstvo k višji rasti ob čim manjši meri socialne nestabilnosti in ki se ne ozirajo na takšne ali drugačne interese Nemčije, Bruslja ali kogarkoli drugega. V takih razmerah je treba »vodstveni presežek« ustvariti doma. V takih razmerah je ključno, da gospodarski del vladne ekipe vodijo osebnosti, ki imajo pravo vizijo, ki imajo energijo in operativne sposobnosti in ki imajo ustrezno politično podporo. Nadaljujte z branjem
Za tiste, ki ste morda spremljali današnjo “izmenjavo mnenj” v Financah: reblog latvijske “zgodbe o uspehu” na plečih emigracije v tujino.
Prejšnji četrtek in petek je potekal tradicionalniFall 2013 Brookings Panel on Economic Activity, na katerem je največ pozornosti požela predstavitev članka o latvijski poti iz krizeBoom, Bust, Recovery: Forensics of the Latvia Crisis, pod avtorstvom Oliviera Blancharda, glavnega ekonomista IMF ter njegovih kolegov Griffithsa in Grussa, prav tako iz IMF. 21. oktobra bo na Dunaju konferenca avstrijske centralne banke 74th East Jour Fixe of the Oesterreichische Nationalbank, ki bo v celoti posvečena gospodarski situaciji v Latviji. Kako to, da je Latvija nenadoma pod sojem (raziskovalnih) žarometov? Razlog je v tem, da je Latvija ob začetku krize doživela dramatični padec BDP za več kot 20%, nato pa se je relativno hitro začela vzpenjati nazaj, kar so zagovorniki ostre politike varčevanja (austerity) proglasili kot model, kako dobro politika varčevanja deluje.
View original post 1,709 more words
Nenagradno vprašanje: katere izmed spodnjih proračunskih postavk porezati ne da bi zmanjšali rast?
Po svoje je zabavno spremljati količino člankov in tvitov, ki jih je The Economist v zadnjem tednu namenil prepričevanju škotskih volilcev, da bi bila razdružitev z Anglijo ekonomski in socialni dizaster. Tole so naslovi na twitterju današnjega jutra:*
Na Škotskem štejejo ure do jutrišnjega referenduma o neodvisnosti po 307 letih zveze z Anglijo. V V. Britaniji in tudi v EU vlada precejšnja panika glede odcepitve Škotske, ki lahko v tem stanju krizne psihoze za seboj potegne tudi druge regije in sproži razbitje EU. Ekonomiste bolj zanima ekonomska cost – benefit analiza Škotske odcepitve in večina ekonomistov, ki so se o tem izjasnili, je skeptična do neto koristi za Škotsko. Glavni problem Škotske bo predvsem izguba transferne unije z V. Britanijo in na drugi strani bodisi vstop v evrsko monetarno unijo (kjer bo odvisna od nemškega poslovnega cikla, ki je drugačen od britanskega) bodisi monetarna samostojnost (kjer pa so v turbulentnih časih majhne države bolj podvržene finančnim šokom zaradi višje ocenjenih rizikov). V vsakem primeru pa je za Škotsko, če se bo osamosvojila, bolje, da ima svojo valuto in svojo monetarno suverenost.
Spodaj navajam zelo dober članek Adama S. Posena o škotskih plusih in minusih.
V ekonomiji ima debata o tem, ali imajo recesije “očiščevalni” učinek, že zelo dolg rep. Schumpeter je v 1940-ih razvil znano teorijo o kreativni destrukciji, nakar je “avstrijska šola” ekonomije razvila teorijo, da so periodični “poslovni cikli” oziroma krize koristne, ker počistijo gospodarstvo nekonkurenčnih subjektov, iz česar nato zraste močnejše in bolj konkurenčno gospodarstvo. Država zato v času krize ne bi smela posegati, ampak prepustiti gospodarstvo, da se samo očisti. S poseganjem zgolj zaseje klice naslednje krize.
V še svežem članku Foster, Grim in Haltiwanger (2014) analizirajo te “očiščevalne učinke” v ameriškem gospodarstvu in ugotavljajo, da je v prejšnjih krizah bilo veliko tega “očiščevanja”. Sedanja “Velika recesija” pa je drugačna, zanjo je značilno manj realokacije kot pred krizo (gospodarstvo se je bolj “očiščevalo” v času rasti kot v času sedanje krize), hkrati pa ima ta realokacija, ki se je zgodila, manjši pozitiven učinek na rast produktivnosti kot prejšnje krize. Foster et al nimajo odgovora na to, zakaj je ta kriza drugačna od prejšnjih, sumijo sicer na finančne omejitve, vendar empiričnega dokaza za to (še) nimajo. Nadaljujte z branjem
Martin Wolf in Paul Krugman o tem, zakaj so ekonomski modeli dobri in zakaj jih nikoli ne bi smeli jemati preveč resno, pač pa staviti na poznavanje zgodovine, izkušnje in intuicijo. Modeli so zgolj igračke, s katerimi si pomagamo pri razmišljanju ali pri razlaganju pojavov, ne morejo pa verno ponazoriti stvarnosti, kaj šele napovedovati prihodnosti.
I guess the problem is that too many economists have the wrong attitude toward models. They’re not Truth; they’re intuition pumps, gadgets you use to clarify your story. You go badly wrong when you take them too seriously, and either forget that they’re just models or reject them because the world isn’t that simple.
You must be logged in to post a comment.