A case in point – maybe the most spectacular– is Google Alphabet, Google’s parent company. In 2003, less than a year before its initial public offering in August 2004, Google US transferred its search and advertising technologies to “Google Holdings”, a subsidiary incorporated in Ireland, but which for Irish tax purposes is a resident of Bermuda.

Ever since then, all the profits generated by these assets have ended up in Bermuda, after a (tax-free) detour via the Netherlands – the infamous “double Irish Dutch Sandwich”. In 2015, Google Alphabet reported $15.5bn in profits in Bermuda, where the corporate tax rate is a modest 0%. It is as if every Bermuda resident (almost none of whom actually work for Google) each generated $260,000 in profits for the company.

Vir: Gabriel Zucman, The Guardian

Every country has the right to choose the form of taxation it wants. But when the Netherlands offers tailored tax deals to multinationals or Switzerland keeps the wealth of corrupt elites out of sight in its coffers, they steal the revenue of other nations. And while we lose, they win: through fees (sometimes a great influence on the international stage), and even – the supreme irony – actual tax revenue.

Take Ireland. Thirty years ago, when its corporation tax rate was 50%, Ireland collected less revenue from companies as a share of its national income than the US or the EU as a whole. Since it cut its rate to 12.5% in the 1990s – it has collected much more than high-tax countries. Is it because low taxes have spurred domestic activity, employment and growth? Not at all: the extra revenue ​originates from the fictitious profits that multinationals park in Dublin or Cork: profits generated by workers in other countries. The Irish government thus gets more income to spend on roads or hospitals; other countries get less. Nothing in the logic of free exchange justifies this theft.

Vir: Gabriel Zucman, The Guardian

Pravi razlog za aktualno ameriško davčno reformo je seveda brutalno enostaven. V bistvu sta dva. Prvi razlog je, da se ameriški predsednik Trump  želi izogniti temu, da bi njegovi dediči zaradi plačila davka na dediščino morali razkosati njegovo premoženje, ki ga je ustvaril, in razprodati njegov dobršen del po kosih za poplačilo “davka na mrtve”.

Drugi razlog pa  je, da od senatorjev in kongresnikov Republikanske stranke to zagresivno ahtevajo njihovo donatorji. Ampak res zahtevajo. Držijo jih za goltanec. Brez masivnih donacij pa v ZDA praktično nihče ne more nastopiti na volitvah in biti izvoljen. Spodnji tvit to splošno znano dejstvo še enkrat več potrjuje. Republikanski politiki se niti ne pretvarjajo več, da želijo davčno reformo za spodbuditev gospodarske rasti.

Drago Babič

Sanacija slovenskih državnih bank ni zaključena, v zadnjem času se je pričel postopek prodaje Abanke, o odložitvi prodaje NLB potekajo pogajanja med slovensko vlado in Brusljem, prodaja slabih terjatev saniranih bank preko DUTB ali neposredno se nadaljuje. Dosedanji izkupiček prodaj v primerjavi s stroški sanacije je skromen, davkoplačevalcem obeta povratek le okoli tretjine vloženih sredstev, dobičke pri tem pobirajo razni finančni špekulanti iz davčnih oaz, zato nekateri upravičeno imenujejo to sanacijo »rop stoletja«.

Nadaljujte z branjem→

Ricardo Hausmann je napisal lep komentar v Project Syndicate o zadnjih dogajanjih v ekonomiji, kjer se vedenjska ekonomija po zadnjih Nobelovih nagradah vse bolj sliši. Čeprav ne nujno tudi integrira v mainstream ekonomijo. Ključno je, da vedenjska ekonomija z raziskovanjem psihološke motivacije posameznikov ustvarja vse večji dvom v koncept homo economicusa, kot sebičnega bitja, ki mehansko in enoznačno maksimira svoje osebne koristi na podlagi danih omejitev v okolju. Če ste brali knjigi Freakonomics in Superfreakonomics, ste lahko na podlagi eksperimenta v izraelskem vrtcu glede plačevanja kazni za zamujanje staršev ali na podlagi ultimatum eksperimenta ugotovili, da se posamezniki ne odzivajo povsem enoznačno na ekonomske dileme. Psihološke raziskave in eksperimenti v zadnjih desetlejih so pokazali, da posamezniki pri svojem odločanju ne upoštevajo zgolj sebičnega interesa in hladne kalkulacije koristi in stroškov, ampak tudi moralne aspekte. Ne zasledujejo samo, kar se jim ekonomsko najbolj splača v danem ternutku, pač pa sledijo svojemu moralnemu imperativu oziroma temu, “kar je prav” v danem trenutku.

Nadaljujte z branjem→

Nova študija Torslov, Wier & Zucman (2017) (kliknite na povezavo), ki se ukvarja z “redistributivnimi učinki globalizacije“, ali po domače rečeno – skrivanjem dobičkov multinacionalk po različnih davčnih oazah, je brutalna v svojih ugotovitvah:

• 45% dobičkov multinacionalk je umetno transferirano v davčne oaze – samo v letu 2015 za več kot 600 milijard $,
• Globalna izguba iz naslova davka  na dobiček je okrogo 200 milijard $ na leto (12% globalnega letnega davka na dobiček),
• Glavni luzer so države EU, ki izgubijo letno za 20% svojih davčnih prihodkov,
• Glavne zmagovalke so Irska, Nizozemska in Luksemburg, ki obračunajo nizko stopnjo davka na dobiček (2-3%), vendar na veliko umetno davčno osnovo.

Slika 1: EU zaradi davčnih oaz letno izgubi 20% davčnih prihodkov, največ Nemčija

Vir: Torslov, Wier & Zucman (2017

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Državno lastništvo podjetij je verjetno ena najbolj obravnavanih tem pri nas že kar dolgo časa. Pri tem se običajno srečujemo z diametralno nasprotnimi stališči zagovornikov in nasprotnikov vloge države v lastništvu gospodarskih družb. Nasprotniki v državnem lastništvu vidijo predvsem slabo upravljanje in učinkovitost teh družb ter seveda klientelizem in korupcijo povezano z vpletanjem politike v podjetja. Nasprotniki umika države iz gospodarstva (in posledične prodaje tujcem, ki so danes edini potencialni kupci) pa opozarjajo predvsem na dejstvo, da bomo s prodajo postali kolonija in da tuji lastniki zasledujejo predvsem lastne interese. Sam sicer nisem ravno nasprotnik vstopanja tujcev v slovensko gospodarstvo, a pospešene prodaje, ki smo ji priča zadnja leta, vseeno ne zagovarjam. Predvsem pa poskušam razumeti tudi argumente, ki jih predstavljajo zagovorniki umika države iz lastništva podjetij. Zato v nadaljevanju nekaj plusov in minusov tega procesa umika države iz gospodarstva.

Tabela: Delež podjetij v dodani vrednosti po vrsti lastništva

Nadaljujte z branjem→

Spodaj je nekaj zadnjih zapisov na temo globalizacije in njenih manj prijaznih učinkov. Ko te učinke globalizacije skupaj z neprimernim reševanjem evrske krize postavimo v aktualni zgodovinski kontekst, lahko razumemo porast populizma širom razvitega sveta – od ZDA (Trump & Sanders), V. Britanije (Brexit), Madžarske (Orban), Nemčije (AfD), Avstrije (Kurz), Poljske, Češke (Babiš) itd.

• Zakaj izginja srednji delavski razred?
• Kako je globalizacija spodkopala srednji razred na Zahodu
• Globalizacija tudi ubija
• Nov šok: Izpostavljenost globalizaciji znižuje inovativnost
• Odprtost in uvoz politične polarizacije
• Globalizacijski šok in zmanjšana ženitvena vrednost moških
• Bo globalizacija požrla svoje starše?
• Politični populizem na pohodu: ponudba sledi povpraševanju

Če slučajno koga zanima, pri OECD je bil objavljen nov delovni zvezek z našo raziskavo “Labour Market Polarization in Advanced Countries: Impact of Global Value Chains, Technology, Import Competition from China and Labour Market Institutions” na aktualno temo izginjanja srednjega razreda, ki bo naslednje leto (v nekoliko dopolnjeni verziji) objavljen v reviji Industrial and Corporate Change.

Koen Breemersch, Jože Damijan & Joep Konings

The past two decades have witnessed new global trends that shaped the economic fabric of developed economies and transformed their labor markets. One such trend is rapid technological change and the threat it poses to routine jobs through mechanization of the production process and computerization. A second trend is globalization which has manifested itself in the rise of new foreign economic powers, in particular China, and has led to increased import competition in developed economies and the restructuring of production processes in global value chains (GVCs). The emergence of China and GVCs in international trade and the swift changes in technology have led to a reexamination of the traditional way of thinking about the impacts of trade and technological change on labor markets. For instance, the ILO (2015) reports that one in five workers are estimated to work in global value chains indicating increased fragmentation of production into different activities and tasks, which is likely going to affect the relative demand and wages for skilled and unskilled workers. Similarly, Brynjolfsson and McAfee (2014) predict that in the second machine age the growth in productivity has been decoupled from jobs and income as in the digital economy a set of goods and services can be provided at a cost that is often close to zero. New technology does not inevitably reduce the overall demand for labor, but shifts demand to different kinds of work. In this context, labor markets of advanced countries have experienced substantial job polarization, with employment ‘polarizing’ into relatively high-skill, high-wage jobs and low-skill, low-wage jobs (Autor et al., 2006; Goos et al., 2009).

Nadaljujte z branjem→

• The science behind why fake news is so hard to wipe out – Vox
• Apple’s Exports Aren’t Missing: They Are in Ireland – Brad Setser
• America’s most powerful woman is losing her job – Washington Post
• Austerity, immigration, and the power of information -Simon Wren-Lewis
• America’s Tax-Cut Peronists – Simon Johnson
• How impatience guides financial behavior – MIT News
• Dining alone…in a hyper-competitive world – Branko Milanovic
• Keeping US Policymaking Honest – J. Bradford DeLong
• Nothing Natural About the Natural Rate of Unemployment – Edmund Phelps
• Donald Trump’s Federal Reserve – Kenneth Rogoff
• The journalist as amateur scientist – Simon Wren-Lewis
• The Fox News effect on politics – American Economic Association
• Trump under siege from Mueller – Edward – Luce