Razlogi so kompleksni, večinoma pa izhajajo iz negotovosti volilcev glede lastnega ekonomskega položaja, ki so ga načeli globalizacija, avtomatizacija, nesocialne politike vlad in dolgo trajanje te zadnje krize, ter strah pred migracijami in dvom v to, da so obstoječe politične elite sposobne ponovno zagotoviti stabilnost. Volilci želijo zagotovilo, da bo nekdo radikalno opravil s temi strahovi in jim zagotovil varnost in stabilnost. To pa lahko prepričljivo obljubijo le glasni lažni mesije, ki kompleksen problem zreducirajo na zgolj en ali dva faktorja. V 1930. letih so bili to judje, danes so migranti.

Bine Kordež

Da se v Sloveniji povečuje delež starejšega prebivalstva, seveda ni nobenega dvoma. Prav tako se lahko strinjamo, da to pomeni v bodoče več izdatkov za pokojnine ter zdravstveno varstvo. Država bo morala pri vodenju ekonomske in socialne politike ta dejstva upoštevati ter sprejemati ustrezne ukrepe. Značilno pa je tudi, da se v vseh izjavah in publikacijah redno pojavljajo ocene, da naj bi bili ti trendi v Sloveniji med najbolj kritičnimi v Evropi, kar zahteva še dodatne ukrepe. Analiza uradnih podatkov o predvidenih demografskih gibanjih v Evropski Uniji pa dejansko pokaže, da razmere v Sloveniji vseeno ne odstopajo tako močno od povprečja EU. Bojim se, da so takšne pesimistične ocene in ustrahovanja običajno samo rezultat prepisovanja ocen drugih, ne pa poglobljenega preverjanja dejanskih podatkov.

Nadaljujte z branjem→

Ne obetajte si preveč oziroma ne pričakujte recepta. Prvi problem je, da si Adama Smitha vsak interpretira po svoje, tako kot najbolje ustreza filozofiji tistega, ki Smitha navaja. Tisti na desnici ga uporabljajo, da upravičijo svoje videnje o absolutnosti ekonomske svobode in prostega trga. Tisti na levici pa, da ga lahko prikažejo kot tržnega fundamentalista  in vse, kar spada zraven – od homo economicusa, racionalnih pričakovanj do hipoteze o učinkovitih trgih.

V bistvu pa je bil Smith izjemno subtilen mislec, ki je sicer trdil, da so trgi izjemno učinkoviti glede organizacije dela, hkrati pa tudi naravno nagnjeni h koncentraciji in zlorabam tržne moči. Zato je trge treba postaviti v kontekst družbe in v odvisnost od države, ki delovanje trgov omogoča in jih hkrati regulira.

Nadaljujte z branjem→

Po tem, ko je lastnik restavracije v Washingtonu prosil tiskovno predstavnico Bele hiše in njeno družino, da zapustijo njegovo restavracijo, je uredništvo Washington Posta (v lasti Jeffa Bezosa, lastnika Amazona) napisalo uredniški poziv, naj bodo ljudje vljudni in pustijo Trumpa in njegove “v miru jesti”. Po tem, ko je Trump povozil vse politične norme, ozmerjal in užalil vse okrog sebe, vključno z (“lažnivimi”) mediji, začel trgovinsko vojno z zaveznicami, začel z demontažo preostanka socialne države in fašističnimi metodami obravnave migrantov, …,  naj bodo ljudje še naprej vljudni do njega ter njega in njegove sodelavce pustijo pri miru?!?

David Roberts spodaj predlaga “nevljudnost” – na vsakem koraku z jasnim zavračanjem vseh neprimernih in nemoralnih gest in politik Trumpa in njegove klike. To spominja na radikalno obliko “politike mrščenja“, ki so jo v ZDA uporabljali v drugi polovici 20. stoletja kot odziv na neprimerne izjave ali dejanja glede temnopoltih prebivalcev ZDA. Ta politika “nestrpnosti do nestrpnežev” se je izkazala kot učinkovita. Trumpa in njegovih najbrž ne bo spametovala, jim bo pa vsaj zagrenila prehranjevanje in preživljanje prostega časa.

https://twitter.com/drvox/status/1010965890404216832

Nadaljujte z branjem→

Javno nezadovoljstvo s Trumpovimi politikami je ta teden kulminiralo zaradi ločevanja otrok migrantov od staršev na meji, zaradi česar so v zadnjem tednu nekaj tesnejših Trumpovih sodelavcev, med njimi tudi prvo tiskovno predstavnico Bele hiše Sarah Huckabee Sanders, vrgli ven iz washingtonskih restavracij.

As tempers flare over immigration and other policies, it’s getting harder for top Trump administration officials to get a good meal anywhere near Washington D.C.

White House Press Secretary Sarah Huckabee Sanders says she and her family members were ousted from a Lexington, Virginia, restaurant Friday night by an owner who wanted her to leave because she works for President Donald Trump.

Nadaljujte z branjem→

• The Charts That Show How Big Business Is Winning – New York Times
• Capitalism works best in the Old World – Martin Sandbu
• Donald Trump and the 1930s playbook: liberal democracy comes unstuck – Edward Luce
• Donald Trump and the decline of the West – Javier Solana
• Once Cut, Corporate Income Taxes Are Hard to Restore – Robert Schiller
• Thinking About a Trade War – Paul Krugman
• Trump’s Gift to China – Joschka Fischer
• China Takes an Edge in Stocks to a Trade War – Bloomberg
• On Science Advancing One Funeral at a Time – ProMarket
• The bankruptcy of the centre right: Brexit edition – Simon Wren-Lewis
• Imprisonment by Malthus and “Negative Liberty”- Brad DeLong
• What Did the Romans Ever Do for Us? – Paul Krugman
• Practical macroeconomic policy evaluation – Narayana Kocherlakota

Včeraj zvečer, ko sem na bruseljskem letališču čakal, da Adrijin podizvajalec CarpatAir tehnično uredi letalo (zamuda je trajala cele 3 ure; le zakaj smo prodali Adrio, ki nato najema neke šalabajzerje?!), sem na računalniku spremljal tekmo Hrvaška – Argentina in po veličastni zmagi Hrvatov prek Twitterja testiral sentiment sorojakov do naših najljubših in najbližjih južnih bratov, pri katerih kot nacija vsako leto preživljamo tedne in mesece naših dopustov. Glede na zastrupljenost političnega ozračja zaradi spora z mejo, me je zanimal sentiment med običajnimi ljudmi. Pričakoval sem, da ne bo veliko odziva, če že, pa bo negativen.

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

Najprej je treba razčistiti nekaj osnovnih pojmov in izhodišč. ki jih omenjena študija ni, zato precej izgubi na relevantnosti.

V izhodišču študija pravi, da primerja slovenski davčni sistem z ostalimi v OECD v smislu “dobre prakse”. Že tu je prva pomankljivost – primerjati bi se morali z davčnimi sistemi v EU, kjer živimo, ne pa z bistveno drugačnimi, ki temeljijo na drugačnih družbenih tradicijah – n. pr. anglosaksonski model z nižjimi davki, manjšo solidarnostjo in bistveno večjimi razlikami. Sistemi s tako različnimi Ginijevimi koeficienti enostavno niso primerljivi. Slovenci se bomo raje primerjali z drugimi Evropejci, kot so Avstrijci oziroma državami bivše Avstroogrske, ali Skandinavci, kot pa s Čilenci, Mehičani ali Turki. Davčni sistem neke države odraža tradicijo in kulturo okolja, zato so taka splošna povprečja vprašljiva. V naši družbi je solidarnost, ki se izraža z nizkim Ginijevim koeficientom kar zakoreninjena. Z davčnim sistemom enostavno bistveno zvišati razlike je v Sloveniji misija nemogoče. Če bomo hoteli to doseči, bodo spet letele granitne kocke na parlament. Kdo pri zdravi pameti bi kaj takšnega želel?

Nadaljujte z branjem→