Torslov, Wier in Zucman (TWR) imajo objavljeno novo verzijo raziskave o tem, kako multinacionalke globalno premikajo dobičke v davčne oaze, da bi se izognile plačilu davka. Ta verzija raziskave ob Orbis bazi podatkov (bilančni in finančni podatki o podjetjih) temelji tudi na statistiku Eurostata o trgovini podružnic multinacionalk (Foreign Affiliates Trade Statistics, FATS). TWR razkrivajo, da multinacionalke letno skrijejo za več kot 600 milijard dolarjev dobičkov (40% vseh globalnih dobičkov), tako da jih z različnimi metodami premikajo med državami.

No, če pogledamo, kako dobičkonosne so multinacionalke (koliko dobičkov prikažejo), pridemo do zanimive slike, da so multinacionalke bistveno manj dobičkonosne kot domača podjetja (podobno kažejo tudi slovenski AJPES podatki, da podjetja v tuji lasti plačujejo manj ali nič davka na dobiček):

Vir: Torslov, Wier in Zucman (2018)

Nadaljujte z branjem→

Jasmina Držanič

Po osnovni zamisli naj bi bila proga Koper – Divača v lasti družbe, ki bi jo gradila –2TDK d.o.o., prenos tira v last države Slovenije pa naj bi bila stvar bodoče koncesijske pogodbe. Slišali smo že vprašanja, zakaj tako, edino logično razlago pa gre iskati v pravilih zavarovanja kreditov.

Torej, 2TDK d.o.o. je projektna družba, ustanovljena za to, da zgradi in potem tudi upravlja novo železniško progo Koper – Divača. Proga naj bi bila zgrajena po načelu projektnega financiranja. Projektno financiranje je po Basel II (sklop priporočil, ki jih izdaja bazelska mednarodna banka za poravnave in ki se posledično prevajajo v direktive in drugo zakonodajo) financiranje, v katerem bodoči denarni tokovi pokrivajo operativne stroške in odhodke kot tudi stroške odplačevanja kreditnih obveznosti in obveznosti do sponzorjev/lastnikov. Projektno financiranje je praviloma organizirano skozi posebno projektno družbo, katere premoženje omogoča zadostno zavarovanje kreditov. To pomen, da se predpostavlja, da bo projektna družba (a) kapitalsko močna in (b) da bo bodoči projekt tako povečal aktivo te družbe, da bo ta aktiva omogočila, da se na njej vpišejo bremena za zavarovanje terjatev posojilodajalcev.

Nadaljujte z branjem→

Hm, težko bi rekel, da je muzika vplivala na ali spreminjala moje življenje, toda bila je ves čas tukaj in zabeležila vse ključne mejnike v življenju. Po posameznih pesmih se spomnim določenih ključnih trenutkov. Ko slišim neko pesem, se spomnim trenutka, ki mi je bil drag. Če ni glasbene asociacije, ni bilo trenutka. Če ni glasbene asociacije, ni bilo dovolj pomembno, da bi se spomnil. (heh, ali pa gre za stanje zgodnje demence, ko že potrebujem oporne točke, da se spomnim stvari). Dovolil si bom deliti nekaj teh mejnikov. Zaradi muzike.

No, če začnem, sinoči sem se vrnil 35 let nazaj. Na moj prvi veliki koncert – Dire Straits v Ljubljani, na turneji Alchemy. Huh, sem bil vzhičen, zaradi koncerta in vsega drugega. Sestra je študirala v Ljubljani in prespal sem pri njej v študentu v Rožni dolini. Maj, študentje so za kosilo na zelenicah med bloki nabirali regrat. Meni, srednješolcu iz Pomurja, se je zdelo, da sem prišel v Woodstock. Naslednji dan, ko sem se vrnil v šolo, sem bil vprašan pri fiziki in fasal šus. Ni bil fatalen. Izkušnja s študentsko Ljubljano pač. Takrat sem vedel, da hočem študirati. In to ne v Mariboru, v Ljubljani.

Sinoči sva s starejšim sinom, ki je 5 let starejši, kot sem bil jaz, ko sem šel na Dire Straits, šla na Dire Straits Experience (DSE). Sinovo darilo za rojstni dan. Lepo je doživeti trenutke, ko se nenadoma zalotiš v spoznanju, da tvoji uporniški mulci poslušajo tudi “tvojo” muziko. In da se jih je nekaj okolja, v katerem so zrasli, mimogrede prijelo in ostalo.

Nadaljujte z branjem→

Ko se srečata povečana monopolizacija (oligopolizacija) posameznih panog (t.j. koncentracija tržnih deležev pod kontrolo enega ali nekaj velikih igralcev) z monopsonom (povečana moč teh istih mono- / oligopolnih igralcev kot povpraševalcev na trgu dela), dobimo nizko ali stagnantno rast plač. To pa posledično pomeni nižjo rast agregatnega povpraševanja, nižjo rast BDP in nižjo raven inflacije. Nekaterim (kot je aktualni predsednik Feda Jerome Powell) se zdi uganka, da v času rekordno nizke ravni brezposelnosti in v nasprotju z ekonomsko teorijo ne pride do hitrejše rasti plač. Toda Powell bi se moral malce bolj poglobiti v obstoječo tržno strukturo ameriškega gospodarstva in razumeti procese, ki iz tega sledijo, pa bi bila uganka zanj hitro rešena.

Spodaj je kratka in očem prijazna video razlaga tega fenomena. Nekaj, kar razumejo tudi otroci.

Nadaljujte z branjem→

Huh, tale AOC je res brihtna punca. Na genialen način je pokazala, kako lahko potencialno najbolj pokvarjeni tipi pridejo v Kongres ali Senat na podlagi kampanje, ki jo 100% financirajo korporacije, in nato tam povsem legalno predlagajo in sprejemajo zakone, ki gredo v izključno korist teh korporacij. Toda, pri predsedniku ZDA je, če je to sploh možno, še za stopnjo huje, kajti tam potencialno najbolj pokvarjenega tipa ne omejuje nič več. Niti pravila etičnih komisij, ki morda za spoznanje držijo nazaj kongresnike/ce.

To ni broken system, pač pa legalizirana prevara ameriških volilcev. In nobenemu od njih nič mar. Nihče na ulici ne protestira proti kršenju demokratičnih pravic. Preveč so zasedeni s službami na minimalni plači, da sestavijo mesec.

Stanko Štrajn

Jasmina Držanič v kritiki Investicijskega programa (IP) za drugi tir Divača – Koper in Aleksander Srdić v njegovem komentarju k odlični kritiki odpirata vprašanja, na katera nam IP ne odgovarja ali pa odgovarja zmedeno in celo kontradiktorno. Avtorji IP za slab milijon evrov so seveda imeli hude zagate, saj bi za strokovno dosledno pripravo IP morali vedeti, kako in s čigavim denarjem bo 2TDK vodil investicijo. Odgovor bi morala opredeliti koncesijska pogodba za gradnjo in upravljanje drugega tira Divača – Koper, ki bi morala temeljiti na zakonskih določbah in izhajati iz koncesijske uredbe, ki je prav tako še ni, čeprav bi morala biti sprejeta do 21. 10. 2018.

Nadaljujte z branjem→

Odličen dokumentarec BBC o tem, kako se je delala EU politika po začetku evrske krize.

Učinkovit odgovor Yanisa Varoufakisa Donaldu Tusku. Ko je return boljši od servisa…

Jasmina Držanič

Deležniki, tveganja in financiranje

Ko smo v prvem delu ugotavljali, česa ni v programu in ni niti v politiki razvoja in kako ta manko opredeluje vse skupaj in ko smo v drugem delu navedli nekaj »obrtniških« zadev, ki jih je potrebno dodatno pojasniti, gremo na koncu še na to, kdo bo tole izvajal in kako je opremljen….

Začnimo pri deležnikih projekta. Sama shema udeležencev v projektu v času gradnje in po njenem izteku ni ne najbolj komplicirana in niti najbolj preprosta. Oziroma, je v času po izgradnji vseeno preveč poenostavljeno narisana. Pri Deloittu so pozabili navesti, da je potrebno Evropski komisiji poročati o porabi nepovratnih sredstev, prav tako pa je to poročanje sestavni del kreditnega odnosa. Vseeno pa se mi zdi, da tekst investicijskega programa zanemarja kompleksnost operacij okoli 2TDK. Tako pri tistem, da bo SŽ-Infrastruktura (ker je tako navedeno že v zakonu o izgradnji drugega tira) del uporabnine za železnico nakazal 2TDK, tekst govori samo o tem, da bo sklenjen service lean agrrement (SLA).

Nadaljujte z branjem→