Med najbolj razvitimi državami na svetu (OECD) spada Slovenija v prvo deseterico najbolj integriranih gospodarstev v globalne verige vrednosti (GVV). To pomeni, da so slovenska podjetja na izvozni ali uvozni strani vpeta v dobaviteljske verige velikih multinacionalnih korporacij. Ta vpetost se je med 2001 in 2014 še povečala, na uvozni strani nekoliko bolj kot na izvozni (glejte spodnjo sliko). Slednje lahko razložimo tako, da če je v tem obdobju denimo Revoz povečal proizvodnjo za polovico, je to – glede na njegovo relativno velikost za Slovenijo in glede na majhno vpetost domačih dobaviteljev v dobave Revozu – prispevalo k povečani uvozni vpetosti Slovenije v GVV. Obratno bi pomenilo, če bi denimo Kolektor, Hidria, Hella-Saturnus, Cimos itd. ob veliki ekspanziji nemške avtomobilske industrije povečali svoj izvoz sestavnih delov nemškim proizvajalcem.

Vir: IMF

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

Dokončno smo spoznali, da bo slovenska nogometna reprezentanca, ki jo vsi želimo videti na pomembnih mednarodnih prvenstvih, odpadla tudi iz prihajajočega evropskega prvenstva. Nogometni strokovnjaki so nam te dneve v svojih strokovnih komentarjih pojasnili, da ne more biti drugače, če ne delamo dovolj strokovno, dovolj premišljeno, dovolj načrtno. V mednarodni konkurenci lahko uspemo le, če smo boljši, odločnejši, bolje organizirani, če bolj želimo zmagati kot naši konkurenti. Če smo manj sposobni, torej nekako bolj neumni, če se ne znamo organizirati za dosego skupnih ciljev, potem so nam pač vrata evropskih in svetovnih prvenstev zaprta.

Tako se lahko tolažimo le s staro slavo in obujamo spomine na čase, ko smo s Petrom Lovšinom prepevali ponarodelo pesem Slovenija gre naprej. Ne, ne gre naprej, zaostaja in caplja na mestu. Slovenija nazaduje in ne gre naprej, žal to ni primer samo pri nogometu.

V današnjem Dnevniku z dne 15. 11.2019 je 2TDK napovedal, da se »Začenja boj za megaposel desetletja«, ker bo v naslednjih dneh objavil največje razpise za oddajo gradbenih del pri izgradnji drugega tira Divača – Koper v ocenjeni vrednosti 700 milijonov evrov. Gre za obseg del, ki bi bil zadosten, da bi slovensko gradbeništvo spet stopilo na pot nekdanjih uspehov in bi šlo naprej, tako kot je šlo naprej, ko je gradilo slovenske avtoceste. Uspeh bi bil, če bi drugi tir zgradili hitro, gospodarno in kvalitetno, po razumnih cenah, doseženih v odprti in pošteni konkurenci. Vse to se 2TDK po njegovih napovedih trudi doseči z nameravano in napovedano oddajo javnih naročil, ki jih bo oddal, če bo šlo vse po sreči, sredi prihodnjega leta.

Nadaljujte z branjem→

Naslednji teden v Sloveniji poteka Teden ozaveščanja o prevarah. Med drugim bo v ponedeljek ob 18. uri na Ekonomski fakulteti potekal dogodek “Mladi in korupcija”.

Zvečer ste vabljeni na okroglo mizo “Na sledi denarju” z eminentnimi gosti. Uvod v okroglo mizo bo premiera študentskega kratkega filma “Volk s Trga Republike”.

Kdaj: 18. novembra 2019 ob 17. uri

Kje: Lila dvorana, Ekonomska fakulteta.

Program:

• 17.00 Premierno – Slovenski “Volk s Trga Republike”
• 17.20 Mladi in korupcija; nagovor: dr. Sandra Damijan
• 17.30 Nezakonito pridobljen denar – koliko izgubljamo na letni ravni?
• 18.00 Okrogla miza “Na sledi denarju”, z udeleženci (Lidija Hren, vodja ExtraVisor preiskovalne skupine pri TV Slovenija , Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije RS, Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča RS , Goran Novković, izvršni direktor SBC- Klub slovenskih podjetnikov)

Diskusijo bo vodila dr. Sandra Damijan, predsednica slovenskega odseka Združenja preizkušenih preiskovalcev prevar – ACFE. Dogodek bo potekal v slovenskem jeziku

Dogodek bo trajal do 19.30 ure, nato pa bo sledilo druženje. Svojo udeležbo na dogodku nam, prosimo, potrdite tukaj.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite. Kotizacije ni.

Priložnost za študente, ki jih zanima delo v Evropski investicijski banki in za kasnejši karierni razvoj.

Predstavniki Evropske investicijske banke (EIB) vabijo študente Ekonomske fakultete na predstavitev Poletne šole EIB, ki jo organizirajo v Luksemburgu in možnosti zaposlitve na EIB. Na srečanju bodo s svojimi izkušnjami z udeležbo na Poletni šoli EIB sodelovali tudi študenti Ekonomske fakultete.

Kdaj: Ponedeljek, 18. november 2019, 10. 00 – 11. 30

Kje: Predavalnica P-119 (MBA predavalnica)

Kdo: Predstavniki Evropske investicijske banke, alumni EIB poletne šole z Ekonomske fakultete, predstavniki Ekonomske fakultete

Več informacij na spletni strani Ekonomske fakultete.

V intervjuju v Večeru je Alenka Bratušek o vsebunskih temah sicer povedala veliko stvari, s katerimi se ne ali le delno strinjam. Glede prvega bloka NEK je denimo rekla, da bi ga po zaključku življenjske dobe nadomestila z obnovljivimi viri, kar je glede na razvoj tehnologije in (ne)razpoložljivost naravnih virov v Sloveniji (omejene možnosti gradnje hidroelektrarn) seveda povsem nemogoče ali v najboljšem primeru na ravni znanstvene fantastike. Iz česar tudi sledi njena skepsa glede gradnje drugega bloka NEK in pomanjkanje rešitev za obdobje, ko bomo “upokojili” tako NEK 1 kot TEŠ 6. Je pa ostala “odprta za številke”, ko bodo pripravljene.

No, glede gradnje infrastrukture pa je bila Bratuškova bistveno bolj informirana in razumna in se lahko z njo večinioma strinjam.

Pri drugem tiru, kronskem projektu vašega ministrovanja, zapletom ni videti konca. Kje smo zdaj?

“Poleg drugega tira je pomemben infrastrukturni projekt tudi tretja razvojna os. Pri drugem tiru se gradijo dostopne ceste in se po 20 letih stagnacije tudi v naravi vidijo veliki premiki. V državnem zboru je poroštveni zakon za oba projekta, ki bo dokončno zaprl finančno konstrukcijo drugega tira. Kar se tiče projekta Glinščica, pa bi si želela, da Državna revizijska komisija takoj odloči, ali ima najcenejše podjetje potrebno referenco. Najbolj vesela bi bila, da bi viadukt Glinščica dobili za 8,5 milijona evrov. Če ta referenca ni okej, pa naj komisija to takoj pove, da lahko gremo v nov razpis. Tukaj imam jaz kot ministrica zvezane roke.”

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

Te dneve smo iz javnih objav razbrali opozorila pristojnih organov našega zdravstva, da se je pred prihajajočo sezono možnih epidemij gripe pametno cepiti in tako preventivno poskrbeti za svoje zdravje in s tem tudi sodelovati pri nižanju stroškov javnega zdravstva. Kdor zboli za gripo, najmanj kakšen teden poležava doma namesto da bi delal, delodajalec plača bolniško, oboleli pa pije čaje, golta lekadole, aspirine, liže septolete in različne pastile, trpi glavobol, vročino in se nasploh cel teden ali več slabo počuti. Če se kaj zaplete, lahko dobi še pljučnico, vnetje srčne mišice, bronhitis, drisko in tako naprej. Nedvomno je nasvet, da se je pametno cepiti, zares dobronameren in še posebej priporočljiv za ostarele osebe, ki se imajo po 65. letu starosti pravico cepiti na račun zdravstvenega zavarovanja.

Danes dopoldne sem poklical v zdravstveni dom Fužine, kjer imam izbrano zdravnico. Uspel sem na telefon priklicati referenčno sestro, ki me je razveselila z informacijo, da je cepljenje možno prav danes v petek od 13. do 18. ure v zdravstvenem domu Fužine. Vljudno sem sestro prosil za nasvet, kdaj mi svetuje da pridem v zdravstveni dom, da bo čakanje na cepljenje čim krajše. Žal mi referenčna sestra ni vedela svetovati, zvijačno pa mi je zamolčala resnico, do katere sem se dokopal po tem, ko sem nekako ob pol drugi uri popoldne prišel v zdravstveni dom v veselem pričakovanju, da se bom uspel cepiti proti hudi nadlogi gripi.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Letošnji državni proračun bo imel sicer nižji presežek kot so znašali rekordni lanski rezultati, a še vedno solidnih 150 mio evrov (takšna je okvirna ocena ministrstva za finance, ki jo potrjujejo tudi dosedanja gibanja). Lanskih 537 mio evrov presežka je bil tudi rezultat enkratnih dividend NLB (270 mio evrov) ter menda tudi zadržanih izplačil iz EU iz leta poprej. Teh dodatnih virov letos ni in pod črto bi naj brez tega letos torej v proračunu ostala približno podobna številka kot lani.

Seveda pa primerljiv končni rezultat ne pomeni nujno, da je tudi struktura prihodkov in odhodkov podobna. V tekočih gibanjih prihaja namreč do kar pomembnih sprememb, ki jih je zanimivo pogledati. V priloženi tabeli in komentarju je navedeno nekaj večjih odstopanj letošnjega leta od dogajanj v 2018, dodatno pa je še prikaz, kakšne spremembe prinaša rebalans proračuna za naslednje leto. V 2020 naj bi bil proračunski presežek zopet višji in zanima me, od kje ti dodatni viri ali učinki varčevalnih ukrepov.

Nadaljujte z branjem→

Večina ekonomistov še nikoli ni slišala za Hjalmara Schachta, nemškega čudodelnega gospodarstvenika in ekonomista, ki je z eno potezo z uvedbo paralelne valute v roku enega tedna zaustavil nemško hiperinflacijo (1923), desetletje kasneje pa z inovativnimi obveznicami, vezanimi na obseg proizvodnje, financiral obnovo nemškega gospodarstva po globoki depresiji. Schacht je bil po Johnu M. Keynesu najbrž eden najbolj inovativnih praktičnih ekonomistov. Na žalost se ga zaradi vloge kot guvernerja nemške Reichsbanke in ministra za gospodarstvo v času Hitlerjevega režima in čeprav se je s Hitlerjevo politiko razšel že leta 1939 in bil deportiran v Dachau, zgodovina  ne spominja rada.

Spodaj je nekaj odlomkov iz dveh virov o njegovih dosežkih ter o lekcijah njegovih MEFO obveznic za sedanji čas prenizkih investicij in mizerne rasti v razvitih članicah EU. Če koga zanima več, na Amazonu prodajajo tudi njegovo avtobiografijo “Confessions Of The Old Wizard: The Autobiography Of Hjalmar Horace Greeley Schacht“.

Despite the blemish on his record, in November 1923, Schacht became currency commissioner for the Weimar Republic and participated in the introduction of the Rentenmark, a new currency the value of which was based on a mortgage on all of the properties in Germany.^[10] Germany entered into a brief period where it had two separate currencies: the Reichsmark managed by Rudolf Havenstein, President of the Reichsbank, and the newly created Rentenmark managed by Schacht.

After his economic policies helped battle German hyperinflation and stabilize the German mark (Helferich Plan), Schacht was appointed president of the Reichsbank at the requests of president Friedrich Ebert and Chancellor Gustav Stresemann.

Nadaljujte z branjem→

Boeing se je po dizastru z letali 777 odločil, da zaradi slabe kvalitete sestavljanja odpusti robote in namesto njih zaposli ljudi. Roboti so imeli 4 leta časa, da se izkažejo kot dobri delavci z repetitivno visoko kvaliteto izdelave, vendar so pogrnili točno tam, kjer naj bi bila njihova glavna kvaliteta. Res slab dan za robote.