Trenutno se v Sloveniji hitri antigenski testi (HAGT) uporabljajo v presejalne namene na zdravi populaciji brez simptomov in brez znanih rizičnih stikov. To je strokovno izjemno sporno, saj so kot lažno pozitivni identificirani zdravi posamezniki. Posledično je tudi način postopanja z zdravimi, asimptomatskimi, s hitrimi antigenskimi testi odkritimi osebami v nasprotju s smernicami Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Te smernice glede hitrih antigenskih testov pravijo, da je v populaciji z nizko prevalenco okužb (kar zdrava asimptomatska populacija je!) pozitivni HAGT potrebno potrditi s PCR testom. ECDC je sicer v definiciji izenačila rezultate hitrih in PCR-testov – vendar to velja za definicijo bolnika, medtem ko v Sloveniji izvajamo množična testiranja zdravih oseb, brez znanih rizičnih stikov.
Identifikacija lažno pozitivnih zdravih posameznikov kot covid pozitivnih oseb ima številne zavajajoče in škodljive posledice:
- osebo se vpiše v bazo covid pozitivnih oseb, zaradi česar se navidezno viša število okužb;
- zdravi osebi se odredi izolacijo, njenim tesnim kontaktom pa karanteno – kar nima le neposrednih organizacijskih in logističnih, ampak tudi širše družbene posledice (psihosocialni moment);
- če gre za učitelja ali vzgojitelja, se v karanteni znajde celoten razred ali skupina v vrtcu, kar spet vpliva na organizacijo celih segmentov družbe;
- tako lažno pozitivno diagnosticirana oseba se v evidencah vodi kot covid-pozitivna oseba, zaradi česar ji je kasneje onemogočen dostop do pravočasnega cepljenja – kar je lahko strokovna napaka s potencialno usodnimi posledicami;
- v primeru stika take osebe z resnično covid-pozitivno osebo pa se jo smatra kot osebo, ki je covid že prebolela (kar je prav tako strokovna napaka).

You must be logged in to post a comment.