Se je investicija strank v KUL koalicijo splačala?

Nekateri voditelji strank KUL koalicije so se zasebno pridušali, da jim je žal sodelovanja v tem projektu. No, podatki o ratingih kažejo ravno nasprotno, in sicer da se je investicija v KUL splačala tako vsem strankam kot celoti kot tudi posameznim strankam.

Podatki Vox populi (Ninamedia) kažejo, da so bili skupni ratingi vladne koalicije in KUL koalicije pred začetkom projekta (do septembra 2020) izenačeni – stranke KUL so bile v malenkostni prednosti (glejte črtkane linije v sliki, ki kažejo povprečje pred KUL projektom in po njegovem začetku). Ratingi KUL strank so bili pred začetkom projekta KUL zelo turbulentni, saj so stranke delovale zelo nepovezano in neenotno. Z začetkom KUL projekta pa je rating KUL koalicije poskočil za 5.6 odstotnih točk in se stabiliziral na visoki ravni med 36 in 37%. Nasprotno pa je rating vladne koalicije, ki je bil do začetka projekta KUL trendno upadajoč, s projektom KUL še dodatno upadel za 2 odstotni točki (na 28.5%). Trend upadanja pa sledi tudi po neuspešni konstruktivni nezaupnici. Projekt KUL je torej navrtal še dodatno veliko luknjo v vladno koalicijsko barko.

Investicija v projekt KUL se je splačala tudi posameznim strankam KUL koalicije. Projekt KUL se je na prvi pogled najbolj splačal obema najmanjšima strankama KUL koalicije. Levica se je v tem projektu izkazala kot zelo državotvorna in je pridobila 3 odstotne točke, medtem ko je sodelovanje v KUL projektu stranko SAB ponovno obudilo v življenje – glede na povprečje do avgusta je pridobila kar 2 odstotni točki (rast iz 1% na 3%).

Tudi stranki LMŠ se je investicija v KUL splačala, saj je zaustavila prosti pad upadanja njenega ratinga (med marcem in septembrom je izgubila 6 odstotnih točk) in ji v prvih dveh mesecih projekta KUL dvignila rating za 4 odstotne točke. Kljub temu pa se rating LMŠ še naprej poslabšuje, vendar to ni posledica projekta KUL (saj je bil ob koncu projekta KUL rating LMŠ še vedno za 1.7 odst. točke višji kot pred začetkom projekta KUL), ampak očitno drugih razlogov, ki so bili prisotni že od pomladi in ki trendno zmanjšujejo njeno priljubljenost pri volilcih.

Na prvi pogled je projekt KUL najmanj koristil stranki SD, ki je bila ob Levici najbolj konstruktivna in vsebinsko aktivna partnerica KUL. Vendar je rating SD trendno upadajoč že od junija lani, projekt KUL je to upadanje le upočasnil oziroma stabiliziral rating SD. Razloge za to trendno upadanje ratinga SD morajo seveda identificirati znotraj stranke.

Kakšne so lekcije te epizode s projektom KUL za njene partnerice? Očitno je, da se jim se sodelovanje v KUL splačalo in da morajo to sodelovanje ohraniti ter navzven ohranjati to povezanost in enotnost. Morajo se še naprej pozicionirati kot enotna fronta proti sedanji vladi. Vendar ne zgolj kot “antijanša koalicija”, pač pa kot vsebinska alternativa sedanji vladi – tako na ravni politične kulture in demokracije kot glede razvojne ambicioznosti. Seveda bi veljalo razmisliti tudi o oblikovanju skupne predvolilne koalicije ter o iskanju novega frontmana (novega imena), ki bi ga pripeljali od zunaj. S kredibilnim in kompetentnim predsednikom KUL koalicije (novim Drnovškom) bi lahko dobili še dodaten boost v ratingih in si zagotovili veliko zmago na naslednjih volitvah.

Seveda pa je to le idealni scenarij, za katerega pa se bojim, da ni zelo realističen. Več o razlogih za mojo skepso ter posledično za alternativni scenarij nove sredinske stranke pa v jutrišnjem intervjuju v Dnevnikovem Objektivu.

_________

* Osenčeno polje kaže čas trajanja projekta KUL

<span>%d</span> bloggers like this: