Odpiranje vrtcev in šol ni povzročilo novega izbruha epidemije

Vlada je dolgo časa odlašala z odpiranjem vrtcev in šol zaradi bojazni, da bo to povzročilo nov izbruh epidemije. Vendar, kot kažejo podatki, do tega ni prišlo. Vlada je 26.1. dovolila delno odprtje vrtcev in šol za učence 1-3 razreda v nekaterih regijah. Že pred tem se je 7-dnevna povprečna pojavnost okužb spustila na raven pod 1.300. V naslednjih treh tednih se je 7-dnevna pojavnost okužb kljub odprtju vrtcev in delnemu odprtju šol še naprej spuščala in 15.2., ko je vlada povsem odprla osnovne šole (in zadnji letnik srednjih šol) in odpravila omejitve gibanja med regijami in občinami, padla na raven pod 800. V zadnjih dveh tednih po popolnem odprtju šol se 7-dnevna pojavnost okužb spušča še naprej in je padla na raven okrog 700. Istočasno je v zadnjih petih tednih po odprtju šol povprečno dnevno zabeleženo število okužb med zaposlenimi v šolskih ustanovah in otroci znašalo manj kot 60. Odpiranje vrtcev in šol torej ni povzročilo novega izbruha epidemije.

Slika spodaj kaže na periodično povečano število zabeleženih novih okužb med zaposlenimi v šolskih ustanovah in otroci. Vendar so ti vrhovi vedno ob ponedeljkih (ali izjemoma torkih), ko se zaposlenih v šolah množično testirajo (nekaj deset tisoč HAT testov dnevno). V naslednjih dneh v tednu število novih okužb upade na raven izpod 50.

Seveda je logično pričakovati, da bo zaradi odpiranja prihajalo do sporadičnih lokalnih izbruhov okužb. Vendar se takšne primere rešuje z napotitvami v karanteno in začasnim lokalnim zaprtjem posamičnih oddelkov v vrtcih in šolah, ne pa z zapiranjem šol v celi regiji ali državi. Pomembno se je tudi zavedati, da velika večina zabeleženih okužb, ki se nanašajo na šole, odpade na zaposlene v šolah, le manjši del pa na otroke. To potrjuje, da so otroci bolj odporni na možnost okužbe. In glede na to, da se pojavnost okužb umirja še naprej, to posredno potrjuje rezultate raziskav v nekaterih državah, da so otroci tudi v manjši meri prenašalci okužbe. Seveda pa bi morali narediti kontrolirane teste na velikem vzorcu v nekaj vrtcih in šolah, da bi dobili kvalificirano potrditev. Upam, da se takšne raziskave izvajajo.

Odpiranje vrtcev in šol torej ni bila napaka. Pač pa velja obratno, in sicer da je vlada predolgo odlašala z njihovim odpiranjem. Enako strategijo glede varnega izvajanja šolskih dejavnosti bi lahko uveljavila že lani oktobra, namesto da je vrtce in šole zaprla za 4 mesece. No, te štiri mesece, ko so bili otroci prisilno doma, bi lahko vlada izkoristila za nujno potrebno namestitev sistemov prezračevanja in filtriranja zraka v vse vrtce in šolske ustanove. S tem bi bistevno izboljšala varnost izvajanja šolskih dejavnosti v razmerah epidemije.

Podatki pa kažejo tudi to, da na povečano pojavnost okužb ni vplivalo odprtje trgovin in večine storitvenih dejavnosti (razen gostinstva). Naj spomnim, da je 6.2. vlada dovolila odprtje vseh trgovin do površine 400 m2, kozmetičnih salonov ter individualnega izobraževanja (ob zahtevanih testih). Nato je 15.2. odpravila nesmiselno omejitev glede površine 400 m2 (ter dovolila izvajanje rekreativne vadbe in zbiranje do 10 oseb). Kot lahko vidite v spodnji sliki, se po nobeni sprostitvi pojavnost okužb ni povečala. Kar pomeni, da so bile te omejitve neučinkovite in nesmiselne.

Upam, da na vladi delajo analize in da imajo odgovor, zakaj je raven okužb toliko časa vztrajala na ravni okrog 1,700, zakaj je upadla in zakaj danes vztraja na ravni okrog 700-800. Upam, da so ugotovili, da gre za okužbe predvsem na delovnih mestih in upam, da bo bodoči PKP paket končno prinesel enotno ureditev bolniškega nadomestila ne glede na kraj okužbe (v službi ali izven nje).

Glede na to, da je predsednik vlade v ponedeljek na podlagi povečane pojavnosti okužb v Obalno-kraški regiji začel špekulirati z možnostjo ponovnega zapiranja javnega življenja, je treba te špekulacije v kali zatreti. In sicer:

Prvič, ker je trend epidemije upadajoč. Morebitne lokalne izbruhe se rešuje lokalno – na ravni enote (tovarne, oddelka šole ali vrtca, občine), ne pa z zapiranjem celih regij ali celo države.

Drugič, epidemiološka situacija se je spremenila tudi iz razloga, ker se je zmanjšal potencial možnih okužb med ranljivimi skupinami. Po eni strani se je v DSO-jih “bazen” možnih okužb zmanjšal, saj se je tudi zaradi napačne politike vlade v njih okužilo čez 10 tisoč varovancev in jih skoraj 2 tisoč tudi umrlo. Na drugi strani pa so bili preostali varovanci in zaposleni v DSO-jih že vsi dvakrat cepljeni, kar možnost ponovnih izbruhov epidemije v DSO-jih zmanjšuje na minimum. S tem pa tudi možnost ponovnega velikega povečanja števila hospitalizacij in intenzivne nege ter umrljivosti. Danes je število hospitaliziranih le še okrog 500, število bolnikov na intenzivni negi pa 85, kar pomeni 60% znižanje glede na vrhunec epidemije. Torej ni nevarnosti, da zdravstveni sistem ne bi zmogel obravnave Covid bolnikov.

Navedeno seveda ne pomeni, da je epidemije konec in da lahko živimo po starem. Ne, pač pa pomeni, da ker bo ta epidemija z nami vsaj še eno leto (ali dlje), se je treba navaditi z njo živeti. Na podlagi izkušenj iz preteklega leta, ki je bilo zelo hektično glede vladnih odzivov in politik, bi morali končno uveljaviti protokole varnega izvajanja vseh dejavnosti, ki so jih epidemiologi v preteklih letih razvili prav za primere, še bolj nalezljivih in bolj smrtonosnih, epidemij. Torej ne več brezglavega splošnega zapiranja javnega življenja (vrtcev, šol, občin, regij, omejitev gibanja ponoči, storitvenih dejavnosti), pač pa varno izvajanje teh dejavnosti in zgolj sporadično poseganje po lokalnih omejitvenih ukrepih v primeru nuje.

Upajmo, da so se sedaj tudi predstavniki naše vlade naučili, da so nošnja mask na prostem, zapiranje trgovin in storitvenih dejavnosti, omejitve gibanja med občinami in regijami ter v nočnem času, povsem neučinkoviti in nesmiselni ukrepi. Skrajni čas je za odpravo policijske ure in skrajni čas je za ponovno kontrolirano odprtje gostinske dejavnosti (bari, restavracije, hoteli). Slednje seveda v skladu s protokoli varnega izvajanja dejavnosti. In skrajni čas je, da vlada nameni posebno pomoč tudi umetnikom in glasbenikom, ki zaradi omejitvenih ukrepov, ki bodo še kar nekaj časa v veljavi, ne morejo izvajati svoje dejavnosti in pridobivati dohodka.

3 responses

  1. V osnovi so podatki zgrešeni. Dejanskih okužb je precej več, to so le potrjene okužbe. V statistiko smrti pa so šteti vsi, ki so imeli ob smrti, ali pa celo 4 tedne prej, pozitiven test. Kdo je dejasnko umrl ZARADI kovida, ne bomo nikdar vedeli, ker so obdukcije prepovedane. Zakaj bi sploh podlegli uradni naraciji, naraciji vladajočih?

  2. Primer povsem neučinkovitega, nesmiselnega in škodljivega ukrepa je zahteva po nošenju mask v razredih. Kdo se bori za naše otroke? A so vsi zblazneli?
    Očitno vse izvajamo na slepo in to kljub temu, da je vse več dokazov, da se pri tem izvaja resna škoda za otroke. V Nemčiji je raziskava ( več kot 25.000 otrok), ki so ves dan v šoli nosili maske, poročala o glavobolih (53%), težavah s koncentracijo (50%), slabem počutju (42%), motenem učenju (38%) in zaspanosti ali utrujenosti (37%). V Franciji so družbena omrežja preplavljena s poročili staršev, ki so ob koncu šolskega dne otrokom izmerili raven kisika in ugotovili, da je nevarno nizka.
    https://www.telegraph.co.uk/education-and-careers/2021/03/04/madness-masks-schools-will-cause-anarchy/

%d bloggers like this: