V Bloombergu:

A third shot is coming. U.S. regulators authorized giving an extra dose of Covid-19 vaccine to the most vulnerable people, but it’s a decision that comes with a price, as it could further exacerbate vaccine inequality across the world. Australia is facing its worst crisis since the pandemic began, while Austin, Texas, has warned residents the situation there is dire. Contrast that with the U.K., which is slowly emerging from the latest wave even after the government pushed ahead with an almost full reopening. Sam Fazeli explains in Bloomberg Opinion, the fast-spreading delta variant has increased infection risk among children, and the world apparently needs quicker—not more—antigen tests. 

America’s biggest hunt. Six thousand miles from Wall Street, in the ancient Silk Road city of Almaty, lies a little-known financial empire. Inside a members-only club, two cockatoos keep watch. Above a bronze samovar, a flat screen television shows the corporate crest: a green “F” on a green shield. Few can explain how this obscure brokerage in Kazakhstan has outrun Wall Street firms. But outrun them it has. —David E. Rovella

The dramatic unravelling of the situation in Afghanistan puts U.S. President Joe Biden’s reputation for foreign-policy expertise at risk, Jonathan Bernstein writes in Bloomberg Opinion. In another black eye for the U.S., the International Monetary Fund is handing a $1 billion lifeline to Belarus’s authoritarian regime.

Humanity is facing a climate “code red,” the United Nations said in a withering assessment of the challenges ahead. The past decade was probably hotter than any period in the past 125,000 years, and mankind is undoubtedly the culprit. Infernos like the Dixie Fire are now the new normal for California.

Spodaj je recenzija knjige “Invisible Women: Data Bias in a World Designed for Men” (Caroline Criado Perez), ki je sicer še nisem prebral, me je pa ta recenzija spodbudila, da jo bom. V glavnem, teza knjige je, da so ženske v tem moško-dizajniranem svetu preprosto nevidne. Ni podatkov o njih. Ker primanjkuje statističnih podatkov, ločenih po spolu, se tudi dizajnerske rešitve ne razlikujejo, amapk so prilagojene unisexu. Seveda moškemu. Zato je večina stvari preprosto dizajnirana za moške. Začenši že od tega, da najprej počistijo sneg na cestah kot na pločnikih, ker so se pač moški vozili z avti na delo, ženske, ki so po pločnikih vodile otroke v šolo, pa so lahko pač malce počakale. In tako je ostalo. Podobno je na drugih področjih, pri dizajnu avtomobilov itd. In tega se sploh ne zavedamo.

No, v resnici na ljubo se je po seksualni revoluciji iz 1960-ih let svet postopoma spremenil, sploh pa v zadnjih dveh, treh desetletjih. Danes se stvari dizajnirajo ne samo za ženske, pač pa tudi glede na različne spolne orientacije znotraj spolov. In večja kot je reprezentiranost žensk in različnih spolnih orientacij na vodilnih mestih v gospodarstvu, kulturi in politiki, bolj bodo te razlike izginjale. Nekateri bodo sicer jamrali čez poženščen ali celo LGBT svet, ampak to pač vse bolj odraža dejansko heterogenost sveta, v katerem živimo. Nadaljujte z branjem→

Jasmina Držanič

O popravnem izpitu, da distopija ne bo trajala dolgo

V prejšnjem delu sem omenila, da smo na robu distopije. V tem delu pa navajam en (po mojem prezrti) razlog zanjo in ugibam o koncu distopije.

Problem prenizko postavljenega cilja

Nalezljiva bolezen je tista, ki se iz enega kliconosca prenese na drugega. Če lahko en kliconosec okuži več kot eno osebo, pomeni, da se bo okužba začela eksponentno širiti. Ocena tega, koliko povprečno okuži en kliconosec , se imenuje reprodukcijsko število R₀ od vrednosti tega je potem odvisno, kakšna eksponentna rast se lahko zgodi.

Nadaljujte z branjem→

Ta teden sem poskušal rezervirati letalsko karto za zagovor doktorata konec avgusta na univerzi v Leuvnu, streljaj od Bruslja. Zagovor je v petek ob 14. V starih časih bi potoval z jutranjim letom do Bruslja, nazaj pa s poznim večernim letom in še imel dovolj časa, da bi na letališču spil temnega Leffeja. V novih časih, po bankrotu Adrie Airways, pa ta opravek terja tri dni.

Jutranjih letov do Bruslja ni več. Moral bi leteti že zvečer dan prej, za pot nazaj je popoldanski let prezgodaj, tako da je pot nazaj mogoča šele v soboto. Vendar ker čez vikend ni direktnega leta do Ljubljane, bi kombiniran let trajal med 7 in pol ter 14 urami. Najprej bi prišel domov v soboto proti večeru ali v nedeljo dopoldne. Namesto enega dneva preprosta poslovna pot v tujino, ki je predaleč za pot z avtom, danes traja tri dni. Zato smo se odločili, da bom kot edini član doktorske komisije zagovoru prisostvoval prek Zooma.

To so te lepote prostega trga na področju letalskega prevoza, ko jih aplicirate na raven majhne države, ki ni center sveta. Ali vsaj Evrope. Ko je nekdanja Adria Airways šla v stečaj in ko se je Šarčeva vlada odločila, da ne bo ustanovila novega nacionalnega prevoznika, je bil glavni argument zagovornikov te odločitve, da bo trg poskrbel za povezljivost Slovenije s svetom. Tuji letalski prevozniki bodo prevzeli lete Adrie, cene bodo nižje in davkoplačevalci bodo na boljšem, ker jim ne bo treba več subvencionirati izgubarske Adrie.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Klasična monetarna teorija je učila, da denar izdajajo centralne banke in če centralna banka izda (natisne) preveč denarja, to povzroči splošen dvig cen – inflacijo. Kasneje, z vse večjo vlogo knjižnega denarja in odmika od zlate podlage, denar pravzaprav kreirajo poslovne banke, centralna banka pa je to nadzirala (omejevala) z višino obvezne rezerve, nato pa z zahtevano kapitalsko ustreznostjo. Te omejitve so pred zadnjo krizo postajale vse šibkejše in v Evropi in ZDA prišlo je do enormnega povečanja obsega denarja (kreditov) na trgih. Zaradi slabega nadzora so banke vse bolj širokogrudno odobravale posojila, kar se je odrazilo predvsem v hitri rasti vrednosti premoženja (nepremičnin, delnic), v kolapsu pa je nato prišlo do ogromnih bančnih izgub, ki so jih po svetu pokrivale predvsem države.

Nadaljujte z branjem→

Še tretji del zgodbe, ki se nanaša na podobne primere nenadnega drastičnega upada epidemije tudi drugod po svetu. Spodaj je dober povzetek v New York Timesu in pogovor z Michaelom Osterholmom, direktorjem centra za raziskovanje infekcijskih bolezni na University of Minnesota. Njegova razlaga je: ponižnost. Premalo vemo o dinamiki infekcijskih bolezni in morda pripisujemo prevelik pomen človeškim aktivnostim pri omejevanju dinamike epidemije. Kar seveda ne pomeni, da distanciranje, maske in predvsem cepiva nimajo učinka (predvsem slednja so lahko ključ za omilitev posledic epidemij). Velja pa – v luči tega, da tudi najboljši eksperti nimajo odgovora in da poteka epidemije očitno ni mogoče kontrolirati – pretehtati ali so posamezni drastični ukrepi, kot je na primer zaprtje šol in vrcev, smiselno glede na njihove negativne učinke. Sploh pa v luči 4-mesečnega zaprtja Slovenije iz konca lanskega leta, ki na potek epidemije ni imel vidnega učinka.

In še nekaj. Glede na to, da nihče nima dobre razlage glede faktorjev, ki poganjajo ali zavirajo dinamiko epidemije, se morda splača vrniti nazaj k teorijam, ki govorijo o naravnih ciklih epidemij. Kar pa seveda ne pomeni, da kljub naravni dinamiki epidemij ne smemo narediti vsega, kar (smiselno) lahko, da jih omejimo in omejimo njihove posledice za najbolj ranljive skupine.

Consider these Covid-19 mysteries:

• • In India — where the Delta variant was first identified and caused a huge outbreak — cases have plunged over the past two months. A similar drop may now be underway in Britain. There is no clear explanation for these declines.
  • In the U.S., cases started falling rapidly in early January. The decline began before vaccination was widespread and did not follow any evident changes in Americans’ Covid attitudes.
  • In March and April, the Alpha variant helped cause a sharp rise in cases in the upper Midwest and Canada. That outbreak seemed poised to spread to the rest of North America — but did not.
  • This spring, caseloads were not consistently higher in parts of the U.S. that had relaxed masking and social distancing measures (like Florida and Texas) than in regions that remained vigilant.
  • Large parts of Africa and Asia still have not experienced outbreaks as big as those in Europe, North America and South America.

Nadaljujte z branjem→

Druga zgodba: V. Britanija. Indijska delta varianta virusa je kljub veliki precepljenosti Britancev v sredini junija letos začela nenadoma eksponentno povečevati število novih okužb, številke so šle čez 700 na milijon prebivalcev. Nato pa je po 20. juliju epidemija nenadoma prenehala, okužbe so upadale z istim eksponentnim trendom, kot so prej naraščale. Kljub temu, da je britanska vlada tik pred tem povsem odpravila vse omejitve, bari in nočni kljubi so bili polni.

In spet so eksperti na tem področju zbegani in brez dobrega odgovora. Je za upad okužb kriv vroč teden? Konec evrospkega prvenstva v nogometu? Čredna imunost? Velika precepljenost? Toda zakaj so tako velike razlike med pokrajinami, ki se ne skladajo s številkami glede precepljenosti? Spodaj je nekaj razlag, ki sem jih našel (kliknite na povezave). Nobena ni prepričljiva in vsak izmed ekspertov priznava, da nima odgovora.

Nadaljujte z branjem→

Dinamika okužb s Covid-19 v Indiji je v spodnji sliki. Vsi smo gledali grozljive prizore iz Indije spomladi letos. Bolnišnice so bile prepolne, ljudje so umirali na ulicah. Vsi so pričakovali, da se bo število okužb še bolj povečalo. Pa je nenadoma upadlo. Z enakim eksponentnim trendom, kot je malce prej naraščalo. In nihče ne ve, zakaj. Zaradi vroče in vlažne klime? Zaradi nošenja mask? Zaradi slabega zdravstva in posledično boljšega imunsklega sistema zaradi predhodno prebolelih bolezni od malarije naprej? Zaradi mlade demografije? Za vsako izmed teh teorij obstaja nasprotna, ki kaže, da bi lahko bilo diametralno nasprotno.

V resnici na ljubo znanost glede tega povsem tava v temi. Spodaj je najboljši posnetek možnih razlag, ki sem ga našel (kliknite na povezave). Vendar pazite: te razlage se nanašajo na indijski prvi val, ki je dosegel vrh lani sredi septembra in se izpel. Nakar se je konec februarja začel drugi val, bistveno bolj drastičen, dosegel vrh v začetku maja. In uplahnil. In tako kot po prvem valu, tudi po drugem znanstveniki tavajo v temi in iščejo možne razlaga. No, hipoteze. Za nobeno izmed njih (še) ni potrditve.

Nadaljujte z branjem→