Naslovna trditev je nekako logična, saj se investitorji seveda močno prestrašijo, da jim bodo levičarji po zmagi zaplenili premoženje, ali pa jim vsaj zmanjšali dobičke s povečanjem davkov itd. To se je zgodilo tudi včeraj po zmagi Gabriela Borića na predsedniških volitvah v Čilu – na čilski borzi so tečaji upadli za 6%

No, vse skupaj potrjujejo tudi empirične analize. Denimo zadnja med njimi (Girardi, 2020) na vzorcu 758 volitev po letu 1945 ugotavlja, da po zmagi levičarjev borzni tečaji v prvem mesecu po volitvah v povprečju upadejo za 13% (po predsedniških volitvah za 10%, po parlamentarnih pa za 18%). Donosi na vladne obveznice prva dva meseca ne reagirajo na “revolucijo”, nato pa porastejo do 5%. Učinki so tem močnejši, čim bolj radikalna je nova oblast in če gre za “revolucije” v državah v razvoju. Dobra novica pa je, da po 10 mesecih po volitvah panika izgine in borzni tečaji se vrnejo na predvolilne ravni, podobno pa tudi zahtevani donosi na vladne obveznice. Nekaj učinka pri tem je posledica inherentne panike finančnih investitorjev, ki živčno reagirajo na vse signale, del pa se nanaša na to, da se “revolucionarji” kmalu unesejo glede svojih revolucionarnih predvolilnih obljub, investitorji pa se navadijo na novo situacijo.

Torej levičarji le začasno zmanjšajo dohodke lastnikom kapitala, nato pa oboji čisto lepo kohabitirajo. Ergo, levičarske revolucije ne pomenijo konca kapitalizma, lahko pa ga mnogim ljudem naredijo bolj prijaznega.

This paper estimates the effect of partisan electoral victories on stock and bond markets. We employ a regression-discontinuity-based event study in a sample of 758 worldwide post-1945 national elections, using existing data on parliamentary elections and newly collected data on presidential elections. Left-wing electoral victories cause significant and substantial short-term decreases in stock market valuations, while the response of sovereign bond markets is mostly muted. Stock market effects are stronger and more persistent in elections in which the left’s proposed economic policy is more radical and in developing economies. 

Vir: Girardi, 2020, Partisan Shocks and Financial Markets: Evidence from Close National Elections

Zanimivo je, kako se nekateri zgodovinski dogodki iz retrospektive zdijo logični, takorekoč samoumevni, medtem ko se v procesu nastajanja in rasti zadeve niso zdele prav nič gotove. Takšen dogodek je izvolitev 35-letnega Gabriela Borića za novega čilskega predsednika. Od trenutka, ko je pri 23-ih postal predsednik študentske organizacije na pravni fakulteti v Santiagu (2009) in nato 44 dni vodil protest proti dekanu te fakultete, je njegova politična karizma rasla kot meteorit. Prek študentskih nemirov leta 2011, kjer je bil eden glavnih protagonistov, dvakratne izvolitve za poslanca v čilski parlament, do državljanskih nemirov leta 2019, kjer je bil Borić eden od ključnih politikov, ki so se pogajali o sporazumu, ki je nato utrl pot za referendum za spremembo ustave. Kandidatura za predsednia države dve leti kasneje se iz današnje perspektive zdi samoumevna. Tako kot zmaga nad dosedanjim skrajno desnim predsednikom Kastom, ki se je navduševal nad nekdanjim diktatorjem Pinochejem.

Izvolitev Borića je prinesla slabo voljo čilski gospodarski in politični eliti, na drugi strani pa upanje večini prebivalstva, da bo gospodarsko najbolj stabilna in bogata južnoameriška država postala tudi bolj enaka iz vidika razdelitve ustvarjenega dohodka, dostopa do šolstva in zdravstva, enakopravnosti žensk in manjšin ter boljše zaščite okolja.

Vprašanje je, ali imamo v Sloveniji nov / star obraz, ki bi znal tako angažirati množice in skupaj z njimi postopno, vendar nezadržno graditi upanje na spremembe, kot je Borić. Ne gre za nov obraz, pač pa za kredibilno osebnost, v katerega delovanju ljudje prepoznajo kontinuiteto kredibilne negacije obstoječega in vidijo upanje na spremembe.

Imamo Borića? Imamo voditelja, ki bo 24. aprila 2022 ob polnoči na ulice mest v Sloveniji privabil stotisoče ljudi, ki bodo do jutra proslavljali zmago upanja (v lepši, bolj pravičen in demokratičen svet) nad fašizmom?

Za (rokersko) dušo

Spodnji tvit Mateja Tonina, predsednika NSi, je dvojno perverzen. Prva perverzija je seveda v manipulaciji, da nasprotovanje nakupu oklepnikov, namenjenih za sodelovanje  v operacijah NATO, spodkopava temelje naše varnosti in državnosti in vodi k ukinitvi slovenske vojske. Nasprotovanje nakupu oklepnikov, katerih funkcija ni obramba domovine, seveda ne more spodkopavati temeljev naše varnosti in državnosti. Prav tako kot ne nasprotovanje nakupu vojaškega transportnega letala, ki se ne more uporabljati niti za vojaške niti za civilne namene na ozemlju Slovenije. Če bi nek minister za obrambo res želel dvigniti obrambno usposobljenost in moralo slovenske vojske, bi vojakom najprej zagotovil konkurenčne plače, primerne čevlje in oblačila, primerne pogoje za delo ter opremo, ki je potrebna za varovanje teritorialne suverenosti Slovenije in ki se tudi lahko vsakodnevno uporablja za civilne namene (denimo štiri helikopterje namesto transportnega letala z dosegom nekaj tisoč kilometrov). In namesto 700 bi nas to stalo manj kot 200 milijonov evrov. To je bila vizija vojske, ki smo jo imeli pred letom 1990 in ki smo jo želeli imeti po osamosvojitvi. Od te vizije je ostala samo brezsramna perverzija nekaterih, ki služijo interesom tujih gospodarjev in prodajalcev orožja.

Nadaljujte z branjem→

If you want to gauge the state of relations between Beijing and Washington at year’s end, look at Chinese technology stocks.

Hong Kong’s Hang Seng Tech Index had a wild ride today, heading for the lowest close since its launch in 2020 before rallying. It’s still down 30% this year. That followed a third consecutive day of declines for shares of Chinese companies listed in the U.S., many of which are tech stocks.

The reason for the volatility is simple: renewed friction between the U.S. and China along the key fault-line of technology.

Key Reading

• • Biden Team Mulls New Clampdown on China’s Largest Chipmaker
  • China Health-Care, Tech Stocks Fall on U.S. Sanctions Escalation
  • Japan Approves $6.8 Billion Boost for Domestic Chip Industry
  • TSMC in Early-Stage Contact With Germany About Potential Plant
  • The World Is Dangerously Dependent on Taiwan for Semiconductors

Nadaljujte z branjem→

Moje včerajšnje predavanje o inflaciji in dilemah ekonomske politike na 5. Kongresu Slovenskega inštituta za revizijo. Izpostavljena je ključna dilema, ali naj glede na trende porasta inflacije centralne banke reagirajo hitro z zaostritvijo monetarne politike (z dvigom obrestnih mer, zaostritvijo kreditnih pogojev, zmanjšanjem likvidnosti) ali ostanejo potrpežljive. Če reagirajo prehitro in se izkaže, da so bili inflacijski pritiski le prehodne narave, bodo centralne banke po nepotrebnem ogrozile okrevanje po pandemiji. Odzivi glavnih treh centralnih bank so skladni z njihovo presojo problema inflacije na njihovem monetarnem področju, kjer so specifične tako razmere kot struktura inflacije:

• Bank of England, prenehanje odkupov obveznic in dvig vodilne obrestne mere iz 0.1% na 0.25%,
• Federal Reserve: napoved postopnega zmanjševanja odkupov obveznic do izteka v marcu 2022 in napoved možnih treh dvigov obrestne mere v 2022,
• ECB: napoved postopnega zmanjševanja odkupov obveznic do izteka v marcu 2022 (ko bi se program PEPP, vreden 1,850 milijard evrov, že itak iztekel), vendar napoved dviga odkupov v programu APP; brez napovedi možnosti dviga obrestnih mer pred letom 2023.

Se še spomnite, kakšen hit je bila ta pesem (enih sto let nazaj)? Vstopnica v svet Billyja Corgana via Siamese dreams, enega najboljših albumov zadnjih desetletij. Prvo leto moje zaposlitve in sem si končno lahko privoščil kupiti en Hi-fi, in ta plošček se je v njem (ob prvencu Radiohead, Nirvaninem Nevermind itd.) ogromno vrtel.

Moja muzika!

V Sloveniji imamo precejšnje težave z nataliteto, ki so se po letu 2017 spet zaostrile. Spodaj je del zapisa o rodnosti v Sloveniji, objavljenem na portalu Statističnega urada RS. V letu 2020 je bil naravni prirast najnižji po letu 1945. Seveda je na slednje vplivala predvsem visoka smrtnost zaradi Covid v zadnjem četrtletju 2020, vendarje naravni prirast prebivalstva že od leta 2017 naprej negativen. Stopnja rodnosti se je sicer med letom 2003 (ko je bila zgodovinsko najnižja) močno dvignila (iz 1.20 na 1.62), vendar pa po letu 2017 spet upada. Prav tako rapidno upada število rojenih otrok – od 2010 do 2020 se je zmanjšalo iz 10.9 na 8.9 otrok na tisoč prebivalcev.

Problem upadanja rodnosti pa ni samo v izumiranju slovenstva, pač pa tudi povsem ekonomski. Če število prebivalstva upada, začne stagnirati tudi gospodarska rast. Povečana produktivnost (BDP na prebivalca) namreč ne more kompenzirati upada števila prebivalcev, zaradi česar začne trendno upadati stopnja rasti BDP (zmnožek med rastjo BDP na prebivalca in številom prebivalcev). To je eden izmed glavnih razlogov gospodarske stagnacije Japonske. Za ZDA pa ocene kažejo, da je 70% padca v trendni rasti BDP mogoče pojasniti z nižjo demografijo (Vollrath, 2020).

Nekaj časa je ta problem upadajoče rodnosti mogoče nadomeščati s povečanimi imigracijami (tudi pri nas je bilo lani 13% otrok rojenim materam s tujim državljanstvom). Toda po določenem času, ko ta odstotek močno naraste, to lahko postane problematično iz vidika ohranjanja kulture in homogenosti prebivalstva ter porasta političnega populizma, kar se kaže v nekaterih zahodnih državah (pri nas pa “preventivno” na desnici). Problem rodnosti bo treba resno nasloviti in uvesti premišljene ukrepe za povečanje rodnosti (ob seveda ukrepih za spodbujanje imigracije ciljanih skupin prebivalstva, denimo s programi modrih kart).

Vir. Statistični urad RS

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

V zadnjih letih lahko zelo pogosto zasledimo pobude, kako bi morali aktivirati ogromne depozite prebivalstva, ki “mrtvi” ležijo na bankah in jaih nameniti za razvojne projekte Slovenije. S tem naj bi pospešili vlaganja države na primer v infrastrukturo in energetiko, na drugi strani pa bi prebivalci za svoja vložena sredstva dobivali več kot danes, ko jim neobrestovan denar na bankah najeda še inflacija. Pobude so seveda dobrodošle, razumejo se kot državotvorno dejanje in verjetno bi dosegle veliko podpore in zanimanja, a na žalost imajo tudi precej omejitev zaradi katerih bo praktična realizacijo kar težko izvedljiva. Poglejmo nekaj teh omejitev oz. dejavnikov, ki vplivajo na pripravo takih projektov.

Nadaljujte z branjem→