Ministrica Alenka Bratušek je držala obljubo in na njen predlog je vlada umaknila stopnjo zaupnosti iz dokumenta Pobuda za sklenitev Sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji drugega tira Divača – Koper. Končno uradno razkritje dokumenta z datumom 21.12.2017 dokazuje, da je bil javni pritisk civilne družbe, stranke Levica in medijev uspešen, saj je močno znižal vrednost vladnega darila Madžarski za njen “kapitalski vložek” (200 mio evrov).

Spomnimo se, da je v prejšnjih verzijah pogajalskih izhodišč Madžarska zahtevala troje (glejte zapisnik 6. seje meddržavne delovne skupine): (1) manjšinski delež v Luki Koper, (2) proporcionalni delež v udeležbi madžarskih podjetij pri gradnji drugega tira, in (3) udeležbo madžarskega železniškega prevoznika GYSEV pri transportu blaga čez Slovenijo.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbi Home Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim programom kot ga imata pri nas Merkur ali Bauhaus. Njegove številke in dosežki impozantni, predvsem pa nudijo nekaj zanimivih primerjav z dogajanji pri nas. Zaradi tega v nadaljevanju prikazujem nekaj podatkov o njihovem poslovanju ter primerljive podatke za Slovenijo.

Njihova zgodovina je pravzaprav kratka. Ni še minilo štirideset let, ko so odprli prvo trgovino ter zaposlili nekaj sodelavcev (leta 1979), lani pa je njihov promet prvič presegel 100 milijard dolarjev – enako kot vse gospodarske družbe v Sloveniji skupaj (!). Na spodnjem grafikonu je z rdečo črto prikazano gibanje prihodkov od prodaje za družbo Home Depot v milijon dolarjih, z modro pa prihodki vseh slovenskih podjetij v milijon evrih. Le-ti so bili lani 94 milijone evrov ali 105 milijard dolarjev. Za pretekla leta prihodkov v Sloveniji nisem preračunaval v dolarje, ker nihanje tečajnega razmerja ne odraža dejanskega razmerja v obsegu prodaje oz. letnih spremembah prometa.

Nadaljujte z branjem→

Ena izmed dveh trenutno najbolj vročih ekonomskih knjig na trgu je knjiga Ashoke Modyja, nekdanjega namestnika IMF za Evropo, z naslovom EuroTragedy: A drama in nine acts. Modyjeva knjiga je doslej najbolj celovita kronologija nastajanja evropske skupne valute, analiza vzrokov za njen nastanek in predvsem analiza omejitev evra v pogojih nepopolne monetarne unije in nesposobnosti oblikovanja koherentnih ekonomskih politik že v normalnih časih, kaj šele v času krize. Kar vse skupaj neizogibno pelje v evrsko tragedijo.

Nekaj tekstov iz knjige sem v prejšnjih tednih že dal na blog. Tukaj je povzetek knjige v 1,700 besedah, kot ga je napisal sam Mody. In tukaj je Modyjeva spletna stran, posvečena knjigi, kjer najdete recenzije knjige, intervjuje, podcaste in medijske zapise na podlagi knjige.

Knjigo, ki jo letos dajem kot dodatno gradivo mojim študentom pri predmetu Evropski monetarni sistem, krasijo lucidnost analize in izbor plastičnih analogij pri analizi evrske  monetarne unije. Kar so tudi opazili številni komentatorji, denimo ta zadnja najbolj kurantna tviterska zapisa.

Dovoljeno zdravljenje globoke krize v evrskih državah s strukturnimi reformami je, kot da bi srčni infarkt zdravili z dieto in vadbo:

Nadaljujte z branjem→

Pripravljalna dela za izgradnjo drugega tira Divača – Koper so se začela, brez da bi bil projekt do konca sprojektiran (za 2-tirno progo), brez da bi vedeli, kakšna je investicijska vrednost, brez investicijskega programa, brez zaprte finančne konstrukcije, brez opredeljenega investitorja, brez koncesije za gradnjo in brez odgovornega vodje investicije. Kar je garancija, da bo ta projekt zaradi nepreglednosti in nesmotrnosti porabe javnega denarja postal eden najbolj netransparentnih, neučinkovito vodenih, najdražjih in potencialno s korupcijskimi tveganji najbolj obremenjenih projektov države v zgodovini samostojne Slovenije, zaradi katerega bodo mnoge politike bolele glave.

Pa vendar je politika s svojo nesposobnostjo organiziranja procesov in izvedbe vseh zahtevanih postopkov v skladu z zakonsko predpisano metodologijo (Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, Ur.l. 27/16) le polovično kriva za ta polom. Pri drugem tiru je zatajila predvsem stroka. Kriva je predvsem sistematična odsotnost strokovnosti, skrbnosti in preglednosti pri izvedbi vseh predpisanih postopkov v vseh fazah projekta – od faze načrtovanja, projektiranja, priprave projektne dokumentacije, priprave finančne konstrukcije do vodenja projekta in njegovega financiranja.

Učinkovitost in transparentnost izgradnje drugega tira je mogoče zagotoviti samo s preglednostjo vseh predpisanih postopkov v vseh fazah tehnične priprave projekta, finančnega načrtovanja in izvedbe projekta. In dobra novica je, da za to še ni prepozno. Vendar pa to izboljšanje učinkovitosti in transparentnosti zahteva drugačen, sistematičen in s sodobno informacijsko tehnologijo podprt pristop k vodenju javno financiranih investicij.

Nadaljujte z branjem→

Običajno slišimo samo zgodbo, kaj vse podjetniki in menedžerji, dobesedno, ZAHTEVAJO od države. Toda mar ni zgodba obrnjena in bi morali podjetniki začeti spoštovati državo?

Kajti država jim zagotavlja poslovno okolje, država jim zagotavlja pravno državo in varnost, država jim izobražuje kadre, država organizira zdravstvo, da so njihovi zaposleni zdravi in da redno prihajajo v službo, država zanje financira bazične raziskave, država jim daje subvencije za nove zaposlitve, država jim pokrije stroške njihovih vlaganj v raziskave in razvoj, država jim pokrije del investicijskih vlaganj. Država podjetnikom pokrije večino največjih tveganj. Vse, kar morajo podjetniki in menedžerji v zameno narediti, je, da plačujejo davke in da državi povrnejo del stroškov, ki jih ima s tem, ko za podjetja financira celotno ugodno poslovno okolje.

Nadaljujte z branjem→

Podjetniki, ki si tako obupno prek javnih pozivov in peticij s strani vaših lobističnih organizacij (GZS, SBC, OZS, Zdrženje Manager) prizadevate, da bi vas družba končno začela spoštovati, tukaj je recept, ki vam ga je pripravil Miha Mazzini: da si pridobite spoštovanje, potrebujete osebni ugled in dobrodelnost. Ne, zaposlovanje ni karitativna dejavnost: če potrebujete delavca in ga zaposlite, to ni dobrodelnost.

Najprej, ali Dragića košarkarski navdušenci res spoštujejo? Kar jih poznam, bi prej rekel, da ga ljubijo. Lahko tudi sovražijo, ampak vsekakor imajo do njega čustven odnos.

Spoštovanje je nekaj povsem drugega. Poglejmo v slovar slovenskega knjižnega jezika, kjer piše, da je to “zelo pozitiven odnos do koga zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti” (poudarek moj). Veljava človeka mora biti torej utemeljena na moralni veljavi.

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

V programu Za podjetno Slovenijo so si podjetniki zadali cilj, da bistveno dvignemo izvoz, produktivnost in dodano vrednost (sicer brez kakšnih kvantifikacij). To naj bi dosegli z večjo konkurenčnostjo naših podjetij na mednarodnih trgih, kar bi se uresničilo z zniževanjem davčnih obremenitev, prestrukturiranjem proračunskih izdatkov in drugimi organizacijskimi ukrepi. Kaj po moji interpretaciji to pomeni, sem podal v predhodnem članku.

Ob tem podjetniki pozabljajo, da je bil leta 2005 uveden podoben paket ukrepov – znižala se je stopnja davka na dohodek podjetij iz stopnje 25% na 19%, ki je bila kasneje začasno še znižana na 16%, uvedeni sta bili olajšavi pri plačevanju tega davka in sicer za investicijska vlaganja v višini 40% in za vlaganja v razvoj in raziskave v višini 100% vlaganj. Taka ureditev velja še danes.

In kaj so te spodbude dejansko prinesle v zadnjih desetih letih pri realnem BDP na prebivalca, nominalni produktivnosti na zaposlenega in pri deležu visokotehnološkega izvoza (v primerjavi s povprečjem EU)?

Nadaljujte z branjem→

Bolj pravilno bi se naslov moral glasiti: Država je tista, ki zagotavlja pogoje za inovacije, ne zasebni sektor. Mariana Mazzucato v kultni knjigi The interpreneurial state, dokumentira, da je pri vseh velikih inovacijah in izdelkih, ki na njihovi osnovi prinašajo velik poslovni uspeh korporacijam, imela ključno vlogo država. Prvič, država je tista, ki financira bazične raziskave, ki nato privedejo do inovacij. Država je tista, ki je financirala razvoj iskalne kode za Google. Država je tista, ki je financirala razvoj komponent, ki jih je Apple tako brilijantno zložil v iPhone. Država je tista, ki je financirala razvoj tehnologij, ki “pametne telefone” delajo pametne – internet, WiFi, GPS, SIRI itd.

Drugič, država je tista, ki prevzame vse rizike neuspeha od vlaganj v razvoj in nove tehnologije. Bazične raziskave so za podjetja preveč negotove in nedonosne. Podjetja ne vedo, ali bodo vlaganja sploh obrodila sadove, hkrati pa so sadovi teh vlaganj predaleč v prihodnosti. Podjetij ne zanimajo niti inovacije in patenti, zanimajo jih že izdelani prototipi. Podjetja želijo zgolj hitre, velike in gotove donose. Povsem razumljivo iz njihovega gledišča.

Nadaljujte z branjem→

Zadnjič sem v intervjuju za Manager navrgel naslednjo misel: “Nekoliko za šalo, če bi pri nas v industriji podvojili plače, bi se tudi dodana vrednost na zaposlenega po definiciji skoraj podvojila“. S to izjavo sem hotel predvsem sprovocirati diskusijo na temo konkurenčnosti našega gospodarstva. Dobil sem precej (negativnih) komentarjev, malo pa vsebinskih argumentov (razen od dveh oseb).

Pa vendar je zgornja izjava faktično pravilna, le vzročnost je obrnjena. Jasno je sicer, da si v obstoječi situaciji oz. ob dani izvozni strukturi naša podjetja ne morejo privoščiti podvojitve plač. Toda hipotetično, če bi podvojili plače, bi se po definiciji podvojila dodana vrednost, če zanemarimo dobičke (dodana vrednost je v grobem vsota plač in dobičkov). Če bi seveda lahko ustrezno povišali cene naših izdelkov. Problem je seveda v tem, ker naša proizvodna struktura tega ne dopušča, avstrijska denimo pa. Avstrijci lahko v Magni Steyr plačujejo dvakrat višje plače pri sestavljanju avtomobilov kot pri nas v Revozu. In to je naš problem, ker prodajamo nizkocenovne izdelke. Avstrijci sestavljajo mini morrise za 30 tisoč evrov, mi pa twingote za 10 tisoč evrov. Slovenska podjetja so se pač – večinsko (ob hvalevrednih izjemah) – odločila za specializacijo v nizkocenovnih izdelkih in sestavnih delih (komponentah) za tuje verige vrednosti, kjer jih naročniki stiskajo za vsak cent.

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

Program Kluba slovenskih podjetnikov – SBC »Za podjetno Slovenijo« zajema 16 točk v štirih poglavjih z naslovi:

• Razvojna motivacija podjetij
• Motivacija zaposlenih v gospodarstvu, razvojnih kadrov in mladih
• Poslovno okolje za razvojni skok
• Znanje za razvojni preboj v gospodarstvu
• Kakovostne javne storitve za pošteno ceno

Če začnem komentar o tistih ukrepih, ki so mi všeč, podpiram v celoti poglavje Znanje za razvojni preboj v gospodarstvu. Strinjam se, da bodo kadri ključni za izvedbo razvojnega preboja, zato je treba zagotoviti večjo povezanost med izobraževalnim sistemom in uporabniki. Dodal bi le dve pripombi: pri proaktivni imigracijski politiki bi dal prednost visoko izobraženim in kvalificiranim kadrom, uvoza nizkokvalificiranih delavcev ne bi spodbujal. Zanimivo, podobne rešitve je pravkar sprejela Nemčija. Druga pripomba se nanaša na znižanje prispevkov delodajalcev za znesek štipendiranja v višini 100%. To pomeni, da kadrovske štipendije v celoti plača država, kar ni primerno. Predlagam, da prispevata delodajalec in država vsak pol.

Nadaljujte z branjem→