Home Depot, ameriško podjetje z enakimi prihodki kot vsa slovenska podjetja skupaj, ki pa plača sedemkrat več davka

Bine Kordež

Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbi Home Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim programom kot ga imata pri nas Merkur ali Bauhaus. Njegove številke in dosežki impozantni, predvsem pa nudijo nekaj zanimivih primerjav z dogajanji pri nas. Zaradi tega v nadaljevanju prikazujem nekaj podatkov o njihovem poslovanju ter primerljive podatke za Slovenijo.

Njihova zgodovina je pravzaprav kratka. Ni še minilo štirideset let, ko so odprli prvo trgovino ter zaposlili nekaj sodelavcev (leta 1979), lani pa je njihov promet prvič presegel 100 milijard dolarjev – enako kot vse gospodarske družbe v Sloveniji skupaj (!). Na spodnjem grafikonu je z rdečo črto prikazano gibanje prihodkov od prodaje za družbo Home Depot v milijon dolarjih, z modro pa prihodki vseh slovenskih podjetij v milijon evrih. Le-ti so bili lani 94 milijone evrov ali 105 milijard dolarjev. Za pretekla leta prihodkov v Sloveniji nisem preračunaval v dolarje, ker nihanje tečajnega razmerja ne odraža dejanskega razmerja v obsegu prodaje oz. letnih spremembah prometa.

Zanimiva je primerjava gibanj v času krize, ki kaže da so ameriški potrošniki “napovedali” prihod krize že nekoliko prej. Prihodki so dosegli svoj vrh že leta 2006, nato pa se je prodaja tehničnega blaga pričela umirjati (podatki v teh letih sicer niso čisto primerljivi, ker so v družbi Home Depot ravno takrat prodali svojo veleprodajno dejavnost). Za razliko od teh gibanj, smo v Sloveniji višek prihodkov dosegli leta 2008, enako kot tudi ameriški BDP. Seveda pa je bil padec slednjega precej manjši in že naslednje leto so v Ameriki nadaljevali z konstantno rastjo. V Sloveniji pa vemo, da je v letu 2013 prišlo do ponovnega nihljaja navzdol in šele od takrat beležimo podobno rast kot v ZDA.

home-depot1.jpg

Podjetje torej prodaja podoben prodajni program kot ga srečujemo v Merkurju, čeprav pa v trgovinah, ki so po konceptu bolj podobne prodajnim trgovinam Bauhausa, torej skladiščni, paletni prodaji. Trenutno imajo tako preko 2 tisoč trgovin, večino v ZDA, prisotni pa so še v Kanadi in Mehiki. Pred leti so se poskusili tudi v Evropi in na Kitajskem, a ti vstopi niso bili uspešni in so od njih odstopili.

Zanimiva je tudi primerjava zaposlenih. Slovensko gospodarstvo jih le lani zaposlovalo 480 tisoč, v letnih poročilih družbe Home Depot pa zasledimo podatke, da imajo 413 tisoč sodelavcev. A v ZDA je politika zaposlovanja posebno v trgovini precej drugačna. V družbi imajo redno zaposlenih le 28 tisoč ljudi (na plači – “salaried”), vsi ostali, “sodelavci” kot jih imenujejo, pa so zaposleni delno ali po urah. Kakšna bi bila primerljiva številka polno zaposlenih, ni navedeno, v letnih poročilih ne zasledimo niti podatka, koliko predstavljajo vsi stroški zaposlenih. Če bi poskušali to izračunati glede na celotne stroške, običajno strukturo stroškov ter višine plač v ZDA, ocenjujem, da ima družba trenutno največ 180 tisoč polno zaposlenih. Gibanje je prav tako prikazano na grafikonu (desna skala) in zaposlovanje je seveda sledilo obsegu prodaje. Po teh izračunih je število zaposlenih na kvadratni meter trgovin podobno kot ga srečujemo tudi pri nas. To je seveda logično, saj gre za podoben način prodaje, le da oni ustvarijo večjo prodajo na zaposlenega ali na m2 prodajne površine.

Podjetje Home Depot torej realizira tolikšno prodajo kot vsa slovenska podjetja skupaj, a večja je tudi njihova država. Če bi velikost podjetja preračunali na nivo Slovenije (delež glede na BDP), je njihova prodaja pravzaprav primerljiva na primer s prodajo Merkurja, našega največjega trgovca s tehničnim blagom in 220 milijoni evrov letne prodaje. V spodnji tabeli je primerjava nekaterih ključnih podatkov o poslovanju družbe Home Depot z celotnim slovenskih gospodarstvom, za primerjavo pa je dodana še družba Bauhaus Slovenija, ki je najbolj primerljiva z ameriškim podjetjem, le da je tisočkrat manjša (seveda samo slovenski del, sicer ima celotni Bauhaus preko 5 milijard evrov prodaje).

home-depot2

Primerjava strukture s Slovenijo sicer nima posebne izrazne vrednosti, vseeno pa so nekatere številke zanimive. Za isti obseg prodaje trgovska družba kot je Home Depot potrebuje seveda precej manj zaposlenih, le da so plače v ZDA precej višje. Ustvarja pa tudi bistveno višji dobiček, pri čemer so za Slovenijo v tabeli navedeni podatki samo za družbe z dobičkom (brez upoštevanja 964 milijone evrov izgube). Največja razlika pa se kaže pri davku na dobiček.

Družba Home Depot je tako kot večina ameriških družb, do lanskega leta plačevala davek od dobička po približno 37 % efektivni davčni stopnji in v ameriški proračun prispevala sredstva v višini skoraj polovice naših celotnih proračunskih prihodkov (4,5 milijarde evrov). V Sloveniji je bila povprečna efektivna davčna stopnja gospodarskih družb lani 12,6 % oz. 11,1 % predlani, pred zvišanjem splošne davčne stopnje, vseh 70 tisoč podjetij pa je plačalo le 660 milijonov davka na dobiček.

Ameriška obdavčitev dobičkov je bila torej pomembno višja kot to velja za našo in tudi evropske razmere. Zaradi tega tudi veliko podjetij išče razne obvode preko davčnih oaz, a zanimivo, da tudi Apple kljub prenosom dobičkov npr. na Irsko, v celotni družbi še vedno plača preko 20 % davka. Dodati pa je potrebno, da so v Ameriki z letošnjim letom obdavčitev dobička znižal in Home Depot za letošnje leto uporablja okoli 24-odstotno stopnjo, torej 1,5 milijarde evrov izboljšanja položaja lastnikov družbe (in povečanja proračunskega primanjkljaja). A to je že druga zgodba katero ne bi nadaljeval v tem tekstu.

Poglejmo pa še tretjo značilnost te velike družbe. Svoje poslovanje sicer še naprej širijo, a investicije ne presegajo višino obračunane amortizacije, tako da jim kljub visokim davkom ostaja veliko presežnih sredstev. Zato za dividende namenjajo skoraj polovico dobička, dodatno pa redno kupujejo tudi lastne delnice. S tem ustvarjajo presežno povpraševanje za svoje delnice in tudi na ta način dvigajo njihovo ceno. Odločili so se za naše razmere neobičajno politiko in sicer, da se za nakup lastnih delnic celo zadolžujejo ter z odkupom delnic zmanjšujejo lastni kapital. Spodnja tabela tako prikazuje njihovo bilanco stanja po kateri imajo 27 milijard evrov posojil in le še 1,5 milijarde evrov knjižne vrednosti kapitala. Statični pogled na bilanco pokaže na močno zadolženo in kapitalsko neustrezno družbo.

home-depot3

Seveda pa so dejansko razmere glede zadolžitve bistveno drugačne. Le-ta se danes presoja z dinamičnega vidika, torej glede na denarni tok, ki ga ustvarja družba. S tega vidika je zadolženosti nizka, saj bi družba lahko iz prostega denarnega toka že v letu in pol poplačala vsa posojila (tako ali tako pa imajo pretežno dolgoročne vire). Na drugi strani pa je tržna (borzna) vrednost družbe skoraj 200 milijard, tolikšen je torej realni kapital, kar zopet pomeni, da je dolg relativno zelo nizek. Družba bi npr. lahko ta goodwill ocenila in vnesla v bilanco in potem bi bilo tudi knjižno stanje bistveno drugačno. A takšne računovodske transakcije niso nujne, ker že malo podrobnejši vpogled v bilance izkazuje zdravo finančno strukturo.

Odkup lastnih delnic ter s tem vsaj delno dolžniško financiranje ima za lastnike (za vrednost delnic) pozitiven vpliv, saj je financiranje preko posojil precej cenejše kot so kapitalski viri oz. pričakovani donosi. Zato je takšna politika financiranja v razmerah presežne likvidnosti smiselna in upravičena, saj dodatno vpliva tudi na povpraševanje po delnicah. To je mogoče tudi smer za kako našo večjo družbo, ki je financirana samo s kapitalom. Vseeno pa se je potrebno zavedati, da imajo takšne politike le omejen vpliv na ceno delnic – ključna je uspešnost poslovanja in ta na dolgi rok determinira vrednost družbe. Delnica družbe Home Depot je zadnja leta po krizi res rasla po 25 % letno, a to predvsem zaradi izboljševanja vseh poslovnih rezultatov, saj je na primer dobiček na delnico danes petkrat višji kot pred devetimi leti. Simulacije izračunov brez odkupa lastnih delnic kažejo, da je zaradi odkupa oz. takšne politike financiranja in upravljanja z dolgom mogoče višja za kako desetino, ostala rast pa je rezultat uspešnosti osnovne dejavnosti prodaje tehničnega blaga.

S pričujočim tekstom sem želel pokazati samo nekaj značilnosti družbe Home Depot, katere precej odstopajo od naše domače prakse ter tudi razumevanja razmer. Zaradi tega občasni pogled na takšne primere nikoli ni odveč.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: