Umik zaupnosti iz Pobude za sporazum z Madžarsko dokazuje, da je naš javni pritisk uspešno znižal vrednost vladnega darila Madžarski

Ministrica Alenka Bratušek je držala obljubo in na njen predlog je vlada umaknila stopnjo zaupnosti iz dokumenta Pobuda za sklenitev Sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji drugega tira Divača – Koper. Končno uradno razkritje dokumenta z datumom 21.12.2017 dokazuje, da je bil javni pritisk civilne družbe, stranke Levica in medijev uspešen, saj je močno znižal vrednost vladnega darila Madžarski za njen “kapitalski vložek” (200 mio evrov).

Spomnimo se, da je v prejšnjih verzijah pogajalskih izhodišč Madžarska zahtevala troje (glejte zapisnik 6. seje meddržavne delovne skupine): (1) manjšinski delež v Luki Koper, (2) proporcionalni delež v udeležbi madžarskih podjetij pri gradnji drugega tira, in (3) udeležbo madžarskega železniškega prevoznika GYSEV pri transportu blaga čez Slovenijo.

Madžarska_Zapisnik 6 sestanka_Sept 2016

Vir: Zapisnik 6. sestanka slovensko-madžarske skupne delovne skupine, 12.9.2016

Zaradi javnih pritiskov civilne družbe in medijev ter v parlamentu (predvsem po zaslugi stranke Levica) je vlada v teku pogajanj postopno zmanjševala obseg “koncesij” oziroma beneficij Madžarski. V zadnji verziji slovenske ponudbe Madžarski so tako ostale tri glavne beneficije za Madžarsko:

  1. navzgor limitiran donos na madžarski kapitalski vložek (200 mio evrov) v 45 letih na največ 2.8% (v prejšnjih verzijah pogajalskih izhodišč je bil ponujen donos 4.5%),
  2. Madžarska lahko izvede javna naročila za oddajo del v višini 43. mio evrov, prednostno za najdaljši viadukt V2 Vinjan, za tir in za električno vozno mrežo,
  3. Slovenija Madžarski omogoči oziroma pomaga pri najemu 50,000 m2 skladiščnih zmogljivosti v območju pristanišča v Kopru, sicer izven sedanjega koncesijskega, vendar znotraj območja Državnega prostorskega načrta, predvidenega za širitev pristanišča.

Slovenska ponudba tudi določa, da lastniški delež Madžarske v Luki Koper in prednost madžarskih vlakovnih prevoznikov pri uporabi drugega tira nista predmet pogajanj ter da sporazum ne bo posegal v koncesijsko območje, koncesijsko pogodbo in dejavnost Luke Koper.

To pomeni, da so bili naši skupni pritiski na vlado uspešni, saj smo ob tem, da je bila vlada prisiljena za 200 mio evrov znižati vrednost projekta (iz 1,159 na 961 mio evrov brez DDV) ter z razširitvijo servisnih predorov narediti zasnovo za 2-tirno progo, uspeli tudi znižati visoke apetitte Madžarske in servilnost slovenske vlade glede beneficij v zameno za madžarski vložek.

Vendar pa sta kljub razkritju “Pobude za Sporazum” ostala nepojasnjena še dva “hakelca”. Prvič, ta “Pobuda” prikazuje zgolj slovensko ponudbo madžarski strani v zameno za 200 mio evrov vložka. Se pravi slovenska pogajalska izhodišča. Ne vemo pa, kakšna so pričakovanja madžćarske strani in koliko so se spremenila od tiste 6. seje meddržavne komisije in od obiska madžarskega zunanjega. ministra v Sloveniji, ko je ta pričakovanja še enkrat in javno potrdil. In drugič, ta zadnji dokument iz konca decembra 2017 razkriva samo zadnjo verzijo slovenskih ponudb madžarski strani v zameno za 200 mio evrov vložka. Pootrebno je razkriti celotno kronologijo pogajanj in zapisnike vseh dosedanjih srečanj meddržavnih komisij, da bomo videli, kaj vse je bilo na mizi v pogajanjih.

Na tem področju pa seveda ostaja še ključni neizpolnjeni cilj, in sicer, da se dragi madžarski vložek povsem umakne iz finančne konstrukcije drugega tira. Za ta vložek bi morala slovenska država ob 2.8% donosu 45 let Madžarski letno nakazovati po 5.6 mio evrov. Če slovenska vlada namesto tega izda 25-letno obveznico v vrednosti 200 mio evrov z donosom 1.75% (kot je bila obveznica RS78 iz novembra 2016), bi letna obveznost države znašala le 3.5 mio evrov. Še bolj elegantna rešitev, ki jo podpira tudi ministrica Bratuškova, pa je, da država s sredstvi iz B bilance proračuna, kamor se stekajo prihodki od prodaje premoženja, dokapitalizira podjetje 2TDK v višini 200 mio evrov. *

Javni pritiski na vlado se torej kdaj pa kdaj splačajo, saj uspejo preprečiti ali vsaj omiliti načrtovane neumnosti ali neracionalnosti vlade. In projekt drugi tir je odličen primer tega.

_________

* Efektivno je to sicer enako, kot če bi država izdala obveznico v tej višini, le da v primeru dokapitalizacije iz proračuna ne pride do takojšnjega povečanja dolga države, pač pa se dolg za ta znesek povečuje postopoma s kasnejšimi višjimi tekočimi zadolžitvami, kot bi bile potrebne brez kapitalskega vložka v 2TDK.

 

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: