Recept za podjetnike, da si prislužijo spoštovanje družbe

Podjetniki, ki si tako obupno prek javnih pozivov in peticij s strani vaših lobističnih organizacij (GZS, SBC, OZS, Zdrženje Manager) prizadevate, da bi vas družba končno začela spoštovati, tukaj je recept, ki vam ga je pripravil Miha Mazzini: da si pridobite spoštovanje, potrebujete osebni ugled in dobrodelnost. Ne, zaposlovanje ni karitativna dejavnost: če potrebujete delavca in ga zaposlite, to ni dobrodelnost.

Najprej, ali Dragića košarkarski navdušenci res spoštujejo? Kar jih poznam, bi prej rekel, da ga ljubijo. Lahko tudi sovražijo, ampak vsekakor imajo do njega čustven odnos.

Spoštovanje je nekaj povsem drugega. Poglejmo v slovar slovenskega knjižnega jezika, kjer piše, da je to “zelo pozitiven odnos do koga zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti” (poudarek moj). Veljava človeka mora biti torej utemeljena na moralni veljavi.

Če bi radi spoštovanje, morate torej delati v dobro skupnosti. Oziroma skupnost mora vsaj imeti tak občutek. Na primer egoisti, ki grabijo le za lastno rit, so po še vedno po veljavnih moralnih standardih deležni prezira.

Nekako nezavedno to osnovno pravilo čutijo tudi slovenski podjetniki, ki vedno poudarijo, koliko delavcev zaposlujejo, češ, v tem – edinem – pa smo družbeno koristni.

Seveda zaposlujejo, ker jih morajo, saj jih potrebujejo. Če bi si lahko privoščili robote, bi delavci šli na zavod ta trenutek.

To je torej absolutno premalo in smrdi po zatohlosti – pred začetkom industrijske revolucije je bil moderen tak patriarhalen odnos, češ, bodi mi hvaležen, da sem te zaposlil, a od tega je minilo že par stoletij. Ne pozabimo, koliko delavcev je v Sloveniji na minimalcu in v negotovosti, zdaj bi pa lastniki teh podjetij radi še spoštovanje? Bizarno.

Naj zapišem šokantno dejstvo: če potrebujete delavca in ga zaposlite, to ni dobrodelnost.

Recept za spoštovanje

Povedal bom kruto in jasno. Za spoštovanje potrebujete dvoje.

  1. ugled: če ne protestirate proti suženjskemu delu ali ga celo podpirate, nimate ugleda. Če ga želite podaljšati na pet let, nimate ugleda. Če molčite, ko Tovšakova krade siromakovi vdovi, nimate ugleda. Če ste tiho ob gradbenih baronih in zdravstvenih pijavkah le zato, ker vam plačujejo članarino, nimate ugleda.
  2. družbenokoristna dejanja: če prvi korak zahteva osebno odločnost in vzdržnost, je drugega treba plačati. Poglejmo najnovejši primer. Jusaku Mijazave je zakupil prvi polet okoli Lune. Sedež seveda zase, a “bi to izkušnjo rad delil s čim več ljudmi. Na svojo pot sem se odločil povabiti umetnike z vsega sveta”. Imamo torej podjetnika, ki čuti dolžnost deliti ne samo s svojim narodom, marveč kar s celim človeštvom. Zato je pač izbral ljudi, ki bodo bolje od njega znali deliti izkušnjo, ki jo je plačal iz svojega žepa. Po domače udejanjenemu občutku dolžnosti do družbe rečemo dobrodelnost.

Sklep je očiten in zanimiv preizkus lahko opravite tudi sami.

Pognal sem Google in vtipkaval imena tujih podjetij in dodal besedo “dobrodelnost”. Lek, Lidl, Hofer, Mercator in drugi imajo o tem celo posebne spletne strani.

Potem sem vtipkaval ob dobrodelnosti imena slovenskih podjetij, ki so v akciji GZS ostala tiho in ob strani. Sami zadetki v polno – Krka ima teden humanosti, Tuš pelje otroke na morje in tako dalje (Spotoma: ne spomnim se intervjuja z gospodom Colaričem, v katerem bi tarnal, da je stigmatiziran, kriminaliziran, preganjan, nespoštovan in tako dalje. Torej Šmučeva in Novković ne govorita v imenu čisto vseh gospodarstvenikov?)

Nazadnje sem začel iskati imena podjetnikov, ki v letošnji propagandni akciji najbolj zahtevajo spoštovanje.

In glej, glej, večina rezultatov je bila taka:

<prvi zadetek o podjetniku>
“Manjka: dobrodelnost

Lepo vas prosim, GZS in kar vas še je, če meni ne verjamete, verjemite vsaj Googlu. Če nekaterim vašim članom nekaj manjka, naj si to nabavijo sami, ne pa, da se sramotite s propagandnimi akcijami, katerih učinek je ravno nasproten od njihovega namena.

Vir: Miha Mazzini, Siol

5 responses

  1. Glede prve točke se strinjam. Drugo Mazzinijevo točko je težko komentirati, ker ne vemo od kod vleče podatke. Morda pa ima Mazzini celo prav, a simptomatično vzroke vidi izključno pri podjetnikih. To je zgrešeno.

    Dobrodelnost in filantropija podjetnikov in industrialcev v zahodnem svetu ni samo izraz njihove iskrene želje po podpiranju širše družbe ali pa nekega osebnega altruizma, pač pa tudi stimulativne topogledne politike države. Slovenska zakonodaja (ki npr. regulira področje donacij) je pri nas neustrezna. O temu je že pisal JPD ter tudi podal predloge za izboljšavo, zato tega na tem mestu ne bom ponavljal.

    Zatorej ni korektno (implicitno) obtoževati podjetnike v Sloveniji za njihov “egoizem” oz. pomanjkanje samoiniciativne dobrodelnosti, če pa ni ustrezno podprta s strani davčne politike.

    Sicer pa se da o dobrodelnosti podjetnikov oz “industrialcev” da razpravljati na dolgo in široko.

    Dobrodelnost oz. širše gledano “social responsibility” nekega podjetja se v zahodnem svetu veča skoraj premosorazmerno z velikostjo in prepoznavnostjo na trgu. A resnih uspešnih industrialcev pri nas razen redkih izjem sploh ni. Po drugi svetovni vojni so jih komunisti večinoma porezali, spravili ob premoženje, nekatere pa celo v zapor. Pač “traja čas”, da se nova (zlagoma že druga) generacija resnih podjetnikov, obrtnikov in industrialcev razvije in “odraste”. Za vzpostavitev družbeno odgovorne elite 28 let enostavno ni dovolj. To je pač moje osebno mnenje in ni podprto z nobeno raziskavo.

    Smešenje podjetnikov, obrtnikov in redkih industrialcev (med drugim žal tudi na tem blogu) je nekorektno do teh nekaj odstotkov ljudi, ki so bili in so še pripravljeni zastavljati svojo energijo, čas, denar in zdravje ter družinsko življenje za nekaj kar se večini ostalih zdi nadvse tvegano ali celo noro.

    Simptomatično je, da v smešenju SBC pogosto prednjačijo tisti, ki v svojem življenju še enega kozarca niso prodali kje v tujini, kaj šele svojega znanja. Ti so konstantno polni idej o “pravičnejši” prerazdelitvi ustvarjenega. Hmm.

    • Spoštovani anonimnež “markpbook”.

      Ugled si pridobiš najprej s tem, da se jasno predstaviš kdo si in šele potem, kakšna so tvoja stališča. Na stricu googlu nisem našel zadetka z vašim nazivom.
      In če želite, da vas drugi razpravljalci na tem blogu jemljejo resno, se najprej predstavite s polnim imenom in priimkom, da bomo vsi vedeli kdo ste, preden dajete neke vrednostne ocene o drugih, “ki v svojem življenju še enega kozarca niso prodali kje v tujini, kaj šele svojega znanja”. Drugače boste sami predmet posmeha.

    • Ups, moja krivda. Spregledal sem, da komentator v nasprotju z objavljenimi pravili tega bloga ni podpisan s polnim imenom oziroma njegov e-mail naslov ne omogoča isdentifikacije avtorja.
      Bom bolj pazil v prihodnje.

  2. Drug primer je malo manj za zgled.
    Nekoč uspešno podjetje Sava Kranj, ki je sedaj v lasti ameriške korporacije Goodyear, je bil motor Kranja tudi v družbenem smislu (štipendije, počitniško delo, en kup športnih dogodkov, športnih objektov, sponzorstvo klubov ….)
    Danes mislim, da večina (mlajših) Kranjčanov sploh ne ve, da imamo v Kranju tovarno »Goodyear«. Ne postavijo namreč niti ene »spodobne« table. Da o ostalih dogodkih in ne nazadnje sponzoriranju klubov ali izgradnji/prenovi kakega objekta sploh ne govorim. Odveč jim je tudi kolesarski klub sponzorirati!?!Sava ga je vrsto desetletij. http://kklub-sava.si/klub/sponzorji-in-donatorji/

    To je očitno model podjetja , ki ga AmCham daje za vzgled … .
    Koliko je tu razvoja težko trdim, menim pa, da zelo malo. Predvsem pa rabijo pridne in tihe roke in seveda čim manj davkov.

%d bloggers like this: