Konstruktivna polemika s SBC: Ali nas bo progam podjetnikov »Za podjetno Slovenijo« res pripeljal med najrazvitejše države Evrope?

Drago Babič

Program Kluba slovenskih podjetnikov – SBC »Za podjetno Slovenijo« zajema 16 točk v štirih poglavjih z naslovi:

  • Razvojna motivacija podjetij
  • Motivacija zaposlenih v gospodarstvu, razvojnih kadrov in mladih
  • Poslovno okolje za razvojni skok
  • Znanje za razvojni preboj v gospodarstvu
  • Kakovostne javne storitve za pošteno ceno

Če začnem komentar o tistih ukrepih, ki so mi všeč, podpiram v celoti poglavje Znanje za razvojni preboj v gospodarstvu. Strinjam se, da bodo kadri ključni za izvedbo razvojnega preboja, zato je treba zagotoviti večjo povezanost med izobraževalnim sistemom in uporabniki. Dodal bi le dve pripombi: pri proaktivni imigracijski politiki bi dal prednost visoko izobraženim in kvalificiranim kadrom, uvoza nizkokvalificiranih delavcev ne bi spodbujal. Zanimivo, podobne rešitve je pravkar sprejela Nemčija. Druga pripomba se nanaša na znižanje prispevkov delodajalcev za znesek štipendiranja v višini 100%. To pomeni, da kadrovske štipendije v celoti plača država, kar ni primerno. Predlagam, da prispevata delodajalec in država vsak pol.

Glede ukrepa pod točko 9, to je hitra sprostitev delovnih mest, bi napotil delodajalce na dogovor s socialnimi partnerji.

Preden komentiram ukrepe, ki se tičejo davčnega sistema, bi opozoril na primerjalno analizo evropskih davčnih sistemov »Taxation Trends in the European Union« iz leta 2017, ki vsebuje podatke o vseh evropskih davčnih sistemih. Iz nje izhaja, da je skupna davčna obremenitev v Sloveniji podpovprečna, pri davčnih virih je nadpovprečno obremenjena potrošnja (DDV, trošarine) in tisti del dela, ki ga plačujejo delavci, podpovprečna pa je obremenitev dela, ki jo plačujejo delodajalci in samostojno zaposleni, izrazito podpovprečno (manj kot polovico povprečja) pa je obremenjen kapital. Zanimivo branje. Boste podjetniki vsaj vedeli, kaj vas čaka, ko se boste selili v tujino.

Vsi ukrepi finančne narave v programu SBC so problematični kot celota. Po eni strani zahtevajo večje izdatke države za investicije, po drugi preko davčnih oprostitev pomenijo zmanjšanje prihodkov. Nalagajo državi pospešeno odplačevanje dolga, to je dodatne odhodke in obenem zamrznitev prihodkov. To se že na prvi pogled ne izide, predhodno je treba vse skupaj preračunati, koliko je vse skupaj javno finančno vzdržno. To jemlje verodostojnost tej skupini predlogov. Po moji oceni čez prst bi ti ukrepi prinesli dodatnih 2,5 % BDP proračunskega primanjkljaja oziroma 12 % od celotnega proračuna. Ker dodatnih prilivov ne bo, zadolževanja tudi ne, bo treba za ta znesek skrčiti ostale izdatke proračuna. Ali si predstavljate kaj to pomeni? Kolaps zdravstvene in pokojninske blagajne, policisti in vojaki na minimalcu, krčenje zaposlenih v javnem sektorju za 12 %, itd. To se ne bi dobro končalo, spet bi letele granitne kocke na parlament. Podjetniki si bodo kvečjemu nakopali srd vseh prizadetih in sanje o skupnem razvojnem preboju bodo splavale po vodi. Podjetniki in politiki, ki bi to izglasovali v parlamentu, si bodo morali omisliti osebno varovanje, da jih na ulici ne bo pretepla kakšna štajerska varda.

Ali si to zares želite? Po moje ne, zato predlagam, da ves finančni paket temeljito preračunate in argumentirate, preden greste z njim v javnost.

Če pa pogledamo ta program kot celoto, se pokaže njegova prava slika. Najbolj  je podoben programom iz časa Thacherjeve in Reagana, ki so temeljili na iluzijah t.i. »trickle down« ekonomije. Z zniževanjem davkov naj bi ostalo podjetnikom več denarja, ki bi ga usmerjali v investicije in razvoj, kar naj bi na daljši rok prineslo koristi tudi vsem ostalim članom družbe. Vendar se to ni zgodilo, večino denarja so bogati obdržali zase, investicije v razvoj se niso izvedle, višek denarja se je uporabljal za razne finančne špekulacije in podkupovanje politikov, kar je vse skupaj privedlo do finančnega zloma leta 2008, po katerem si še danes nismo opomogli. Povprečna stopnja rasti BDP v razvitih ekonomijah se je v primerjavi z obdobjem pred uvedbo takih rešitev prepolovila, pa še ta zmanjšana rast je šla v žepe maloštevilnih bogatašev, dohodki velike večine zaposlenih so stagnirali ali se celo realno zmanjšali. Neenakost med ljudmi je skokovito porasla, nezadovoljstvo neprivilegiranih in posledično nezaupanje v demokratične politične inštitucije je povzročilo vzpon raznoraznih populistov in nacionalistov, celotna nekdaj cvetoča zahodna družba je v krizi.

Podrobne opise in analize takega razvoja lahko vsak dan prebirate v svetovnih medijih, kolega Damijan jih redno objavlja na svojem blogu. Berite.

Ponovno uveljavljanje podobnih programov v Sloveniji, ko smo se komaj izvlekli iz svojega izgubljenega desetletja po finančni krizi iz leta 2008, bi povzročilo iste učinke. Kot da se iz nedavne zgodovine nismo ničesar naučili. Na zadnjih volitvah so volivci tako nevarnost spregledali, zato se je oblikovala levosredinska koalicija, ki s svojim koalicijskim sporazumom išče pot, kako se temu scenariju izogniti. Zato podjetnikom svetujem, da namesto pritoževanja čez program koalicije poizkušajo najti pot sodelovanja, ne ločevanja.

Vsekakor v bodoče usoda družbe, tudi njenega razvoja, ne bo prepuščena samo privatni iniciativi, vloga države bo postala vedno pomembnejša. Iz nebodigatreba, ki obstaja samo, da plačuje zapitke bakanalij privatnega sektorja in politične elite (kot pri bančnih sanacijah), mora postati aktivna udeleženka gospodarskih dogajanj, tudi spodbujevalka razvoja. Vendar ne samo kot dajalka davčnih odpustkov, ampak kot investitorka in podjetnica.

Eno izmed oblik, kako država postane podjetnica, sva s kolegom Damijanom obdelala v gradivu »Tehnološki preboj«, ki je bilo predstavljeno tudi na posvetu »Razvoj Slovenije – priložnosti in ovire«, ki ga je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

V kolikor se vam zdi predlog zanimiv, sva s kolegom Damijanom pripravljena, da skupaj z vami podrobneje obdelamo to idejo.

Ta teden bom nadaljeval diskusijo še s temo, kako povečati konkurenčnost našega gospodarstva.

%d bloggers like this: