Matjaž Kutin

Kisika gospodarstvu! Kisika gospodarstvu!

In kaj pravijo o tem pravi strokovnjaki? Na portalu za izobraževanje iz zdravstvene nege nas prijazno poučijo, da zdravljenje s kisikom lahko pripelje tudi do … somnolence, nekakšne bolezenske zaspanosti, celo do smrti. Strašna prognoza, če kaj takega lahko doleti tudi gospodarstvo! Zato se je vredno zakopati v podrobnosti. Nadaljujte z branjem→

The initial German reaction to the rate cut was muted, as we reported on Friday morning. We were particularly surprised by Bild, which appeared to endorse the decision. But the reactions have since become fiercer when it became clear that both Jens Weidmann and Jorg Asmussen had opposed the rate cut – plus four other central bankers. The FT quotes another anonymous central banker as saying that the German opposition could become a problem for the difficult decisions has yet to make. The ECB was losing trust in Germany. The article says there were also signs of a growing anti-Italian sentiment in German policy circles, quoting a vicious attack by Wirtschaftswoche, which says that the eurozone was now run by the Bank of Italy. Hans Werner Sinn is quoted as saying: “Draghi abused the euro system by giving cheap loans to the southern countries, of the kind that they would not get on the capital market.” Nadaljujte z branjem→

Nekateri, kot je kultni Nassim Taleb, pravijo, da je količina matematike v ekonomiji oziroma v financah znak šarlatanstva. Torej poskus zakritja bodisi pomanjkanja intuicije bodisi čisto navadne (poslovne) prevare s tonami hermetičnih matematičnih izpeljav. Takšnega menja je bil tudi danes tako osovraženi Keynes. Letošnji nobelovec Robert Schiller daje vzporednice med fiziko in matematiko, ki sta se v zadnjem obdobju obe zapletli v lepe in elegantne teorije, ki jih ni mogoče predhodno preveriti v eksperimentih ali realnem življenju.

Pri tem pa je problem ekonomije bistveno večji, saj ima namesto s fizikalnimi zakonitostmi opravka z nepredvidljivimi osebki, ki lahko spremenijo mnenje, so muhasti, imajo nevroze, probleme z iskanjem lastne identitete. Te stvari je težko modelirati, popolnoma predvideti pa je nemogoče. Na srečo vedenjska ekonomija (in finance), ki izhajajo iz psihologije, dajejo določene vpoglede v vzorce obnašanja ljudi kot ekonomskih subjektov. Toda dolga je še pot do njihovega dejanskega razumevanja. Nadaljujte z branjem→

Zadnjič sem pisal o napakah evropske ekonomske politike, ki so temeljile na napačnih izračunih in ki so v obdobju zadnjih dveh let stale 3.1 milijona izgubljenih delovnih mest, od tega 2.5 milijona v državah PIIGSS. Danes pa se bom pozabaval z intelektualnim ozadjem teh napak – z ekonomskimi koncepti oziroma teoretskimi predpostavkami. Presenečeni boste, kako gnile so te predpostavke, čeprav so bile nagrajene z Nobelovimi nagradami. * Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Kaj pa evroobmočje?

V tem delu članka si bomo na kratko ogledali zasnovo in bistvene napake evro območja, pri čemer se bomo bolj podrobno ustavili pri mehaniki zadolževanja, monetarni suverenosti in evropskem plačilnem sistemu Target2 ter se na kratko dotaknili predlaganih reform. Nadaljujte z branjem→

The Economist je objavil odličen povzetek različnih mnenj ekonomistov o tem, kaj je povzročilo Veliko depresijo (1929-33) in kaj, če kaj, se iz tega lahko naučimo za obvladovanje sedanje Velike recesije. Je Veliko depresijo povzročil borzni zlom in pohlepni bankirji ali neprimernost zlatega standarda kot svetovne denarne ureditve? Je depresijo poglobila pasivna denarna politika Fed ali ameriški dvig uvoznih ovir?

Kaj pa EU? So fiksni tečaji med valutami držav evro območja danes ekvivalent tedanjemu zlatemu standardu? Nadaljujte z branjem→

Zelo dober pregled mnenj ekonomistov, zakaj je nemški velik trgovinski presežek (t.j. izvoz deflacije v času nizkega povpraševanja) problematičen za evro območje in preostali svet, ki ga je pripravil Jérémie Cohen-Setton iz Bruegla. Se splača prebrati tudi tistim, ki menijo, da to ni problem.

Follow up na post Depresija na pohodu. Krugman se strinja, da je Draghijevo znižanje obrestne mere klofuta evropskim “austerijancem”, ki so evro območje po nepotrebnem spravili v drugo recesijo in nato začeli predčasno slaviti prvi znak minornega okrevanja. Nadaljujte z branjem→

V odgovor na “zaskrbljenost” evropskih voditeljev nad vzponom nacionalizma v Evropi: tukaj je zgodba evropske finančne krize in politike varčevanja v osmih točkah:

• Nemčija je po uvedbi evra začela kopičiti velike trgovinske presežke zaradi večjega izvoza od domačega povpraševanja in s tem velike presežke varčevanja nad investicijami,
• nemški trgovinski presežki (=neto varčevanje) so se nabirali v povečanih depozitih v nemških bankah,
• nemške banke so te “prihranke” slepo in nepremišljeno posojale (investirale) španskim, irskim in drugim državam na periferiji, Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Pomembnost monetarne suverenosti

Sedaj se pomudimo pri Newmanovi trditvi, da izdaja obveznic v domači valuti ne bremeni prihodnjih rodov. Zakaj bi bilo temu tako? Bill Mitchell v članku Will we really pay higher taxes? obrazloži:

[…] nobena suverena vlada … se ne sooča s finančnim omejitvami. To pomeni, da: (a) porabe ni potrebno financirati; (b) lahko vlada vse dolžniške instrumente (obveznice) ob roku izplača brez težav tako da kreditira ključne bančne račune za vrednost obveznice skupaj z obrestmi; in (c) nobena od teh potez nima nujno implikacij za višino bodočih davkov ali višino obresti na obveznice. Nadaljujte z branjem→