Nekateri, kot je kultni Nassim Taleb, pravijo, da je količina matematike v ekonomiji oziroma v financah znak šarlatanstva. Torej poskus zakritja bodisi pomanjkanja intuicije bodisi čisto navadne (poslovne) prevare s tonami hermetičnih matematičnih izpeljav. Takšnega menja je bil tudi danes tako osovraženi Keynes. Letošnji nobelovec Robert Schiller daje vzporednice med fiziko in matematiko, ki sta se v zadnjem obdobju obe zapletli v lepe in elegantne teorije, ki jih ni mogoče predhodno preveriti v eksperimentih ali realnem življenju.
Pri tem pa je problem ekonomije bistveno večji, saj ima namesto s fizikalnimi zakonitostmi opravka z nepredvidljivimi osebki, ki lahko spremenijo mnenje, so muhasti, imajo nevroze, probleme z iskanjem lastne identitete. Te stvari je težko modelirati, popolnoma predvideti pa je nemogoče. Na srečo vedenjska ekonomija (in finance), ki izhajajo iz psihologije, dajejo določene vpoglede v vzorce obnašanja ljudi kot ekonomskih subjektov. Toda dolga je še pot do njihovega dejanskega razumevanja. Nadaljujte z branjem→
You must be logged in to post a comment.