Izjava finančnega ministra o možnem dvigu DDV je seveda izzvala takojšnje reakcije. Da so ljudje vedno proti dvigovanju davkov je seveda logično in zato odklonilno mnenje v javnomnenjskih raziskavah ni nikakršno presenečenje. Nasprotovanje takšnemu ukrepu so enotno izrazili tudi v gospodarstvu. Različna stališča lahko zasledimo edino pri ekonomski stroki, kjer imamo tako zagovornike kot nasprotnike poviševanja stopenj DDV. Nadaljujte z branjem
Monthly Archives: april 2013
Offshore Leaks: Razkritje globalnih davčnih utaj
Wiki Leaks Juliena Assangea so ‘peanuts’ v primerjavi s projektom “Offshore Leaks“: ICIJ, mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev 86-ih novinarjev iz 46 držav, 15 mesecev dela, 2.5 milijona dokumentov v obsegu 260 gigabajtov podatkov za 120,000 poštnih nabiralnikov, offshore bančnih računov in dubioznih poslov, v katere je bilo vpletenih 140,000 oseb iz več kot 170 držav. V davčnih oazah širom sveta naj bi se po študiji Jamesa S. Henryja (2012) skrivalo med 21,000 in 32,000 milijard dolarjev utajenih prihodkov, kar je enako letnemu BDP ZDA in Japonske skupaj. Nadaljujte z branjem
Naj EU uvede “nacionalne evre”?
Medtem ko ameriški ekonomisti na čelu s Paulom Krugmanom predlagajo naj bi šibke države evro območja izstopile iz skupne valute (kar bi imelo ob pozititivnih seveda veliko negativnih učinkov, kot so ohranitev bremena dolga, denominiranega v evrih, ob sicer devalviranih prihodkih v domači valuti), pa je kontroverzni Steve Keen lani predlagal, da naj bi države evro območja uvedle “nacionalne evre“, denimo nemški evro, španski evro, slovenski evro itd. To v bistvu pomeni, da bi se EU vrnila nazaj k staremu sistemu skupne obračunske enote in fiksiranih medvalutnih deviznih tečajev (ERM). Prednost tega pristopa je, da bi z devalvacijo “nacionalnih evrov” tudi vrednost dolga v nacionalneih evrih upadla v enaki meri kot prihodki domačih subjektov. Seveda pa ima ta predlog tudi številne negativne plati. Nadaljujte z branjem
Čufer bi dvignil davke? Katere?
Finančni minister Uroš Čufer se je seznanil z nekaterimi številkami iz svojega resorja. Dovolj, da je napovedal dvig DDV, pojavljajo pa se špekulacije tudi o dvigu stopnje davka od dohodka pravnih oseb. Toda pri razmišljanju o smiselnosti dvigovanja različnih davkov je treba najprej pogledati fiskalno izdatnost posameznih davkov ter njihov vpliv na gospodarska gibanja. O tem se je na tem blogu v preteklih mesecih že precej pisalo. Denimo Bine Kordež je (tukaj in tukaj) pokazal, da je izdatnost prihodkov od trošarin vsaj enaka izdatnosti od dviga DDV, ima pa manj negativnih učinkov. Igor Masten pa je pokazal, da bi dvig DDV na dolgi rok imel negativne posledice na rast in zaposlenost. Toda poglejmo še nekaj preprostih dejstev, ki izhajajo iz izvrševanja proračuna v letih 2011 in 2012. Nadaljujte z branjem
Na dnu ali lahko gremo še nižje?
Če pogledate različne lestvice konkurenčnosti držav za leto 2012 in na njih poiščete Slovenijo, boste dobili vtis, da se je čas ustavil. Po vrhuncu konkurenčnosti v letih 2008 in 2009 je nato z enoletnim zamikom glede na makroekonomske kazalce prišel dramatičen padec. Tako na lestvici IMD kot na lestvici World Economic Forum (WEF) je Slovenija izgubila 20 mest. Nato pa se je čas ustavil. Slovensko gospodarstvo je hiberniralo v globoki krizi in njegova konkurenčnost je ostala tam na dnu, na zgodovinsko najnižji točki. Vprašanje je le, ali je to že pravo dno ali pa lahko gre še nižje.* Nadaljujte z branjem
Frequent questions about the Slovenian bailout (as of early April 2013)
Ker sem sit telefonskih klicev in odgovarjanja mailov o dogajanju v Sloveniji in ali bo potrebovala finančno pomoč, je tukaj nekaj odgovorov na najbolj pogosta vprašanja. Nadaljujte z branjem
Kako dober guverner je bil Marko Kranjec?
Prejšnji teden sem se v oddaji Pogledi Slovenije samo zelo kislo nasmejal, ko je odhajajoči guverner Banke Slovenije (BS) Marko Kranjec pripovedoval zgodbo o tem, zakaj je bila BS februarja 2009 tako proti našemu predlogu slabe banke in kako izvrstno je BS opravila vlogo stabilizacije bančnega sistema. * Nadaljujte z branjem
Slovenija kot kolateralna škoda Cipra
Da ne bo kdo očital, da ekonomisti v tujini širimo negativne sentimente o Sloveniji. V bistvu je obratno, slovenska politika je sama po sebi najslabši glasnik dogajanja v Sloveniji, saj bodisi politiki preveč govorijo napačne stvari (primer izjav Janeza Janše lani) bodisi s svojim načinom (ne)delovanja in političnega prerivanja na oblasti namesto reformiranja alarmirajo tujino. Kot primer načina pomirjanja tuje javnosti z bolj realističnimi ocenami dejanskega stanja (kot pa jo vidijo v tujini) navajam zapis v avstrijskem Der Standardu: Nadaljujte z branjem
Prodaja Skupine Laško po kosih in umazana vloga A.T. Kearney
Jure Jež
Sprenevedanje uprave Skupine Laško, še posebej pa njenega predsednika Dušana Zorka pri dezinvestiranju je brezmejno. Banke mineva potrpljenje, končno so potegnile prvo konkretno potezo (dve leti prepozno) in zahtevale »večjo agilnost« pri prodaji Skupine Laško. Zorko mora do septembra izbrati svetovalca za prodajo vsega kar danes sodi v Skupino Laško. Finance tudi poročajo, da dogovor, da bi pivovarska dela skupine združili oziroma oddvojili od finančnih naložb ni bil dosežen. Vendar tudi Finance ne razpolagajo s celovito informacijo o vseh svetovalnih zahtevkih, ki sta jih Skupina Laško in v zadnjem času tudi NLB naročali pri svetovalnih družbah, od katerih izstopa predvsem slovenska podružnica ugledne svetovalne hiše A.T. Kerney. Nadaljujte z branjem
Pasti ekonomskih nasvetov politiki
Daron Acemoglu in James Robinson, avtorja izvrstne vendar kontroverzne knjige Why Nations Fail?, v še vročem eseju Economics versus Politics: Pitfalls of Policy Advice razpravljata o pasteh ekonomskih nasvetov politiki. Natančneje, razpravljata o tem, česa ekonomisti ne razumejo, ko dajejo ekonomske nasvete politikom in da morajo za večjo učinkovitost svojih nasvetov upoštevati politično realnost in dolgoročne politične in ekonomske posledice. Gre preprosto za to, o čemer s kolegi ekonomisti pogosto razpravljamo v povišanih tonih, da so “čisti”, “textbook” ekonomski nasveti, ki abstrahirajo politično realnost, večinoma povsem zgrešeni. Preprosto zato, ker, prvič, “čistih” ekonomskih idej običajno sploh ni mogoče uveljaviti v dani politični realnosti, ali pa je njihova uveljavitev, drugič, lahko celo škodljiva iz vidika, ki nas ekonomiste najbolj zanima – z vidika maksimizacije družbene blaginje. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.