Zanimivo je, da skoraj pet let po izbruhu finančne krize v Sloveniji še vedno straši fantom bančne luknje. Lepo je sicer, da je oblast ta fantom vsaj legitimizirala, ga prepoznala kot problem in lepo je, da ga je sedanja vlada začela reševati s konkretnim projektom slabe banke. Problem pa je v tem, da se temu fantomu dodaja pridih misterioznosti in zarote. Fantom dobiva politično barvo. Pa vendar so stvari relativno preproste, če pogledamo številke. Preproste so tudi, če pogledamo imena za številkami ter odgovornosti zanje. * Nadaljujte z branjem
Monthly Archives: februar 2013
Pritlehna kampanja proti ‘Opus-dei-Arharju’
V slovenskem političnem pesjaku poteka podobno klanje kot v londonskih ilegalnih pasjih stavah. Niti iz ozadja vodijo nekakšni mafijski strici, pri tem pa v igro pošiljajo nič hudega sluteče še “zelene” bojevnike. In jih izrabijo kot poceni topovsko hrano. Miro Cerar se mi zdi eden izmed takšnih. Tiste bolj resne pa medijsko ubijejo. Francetu Arharju se medijski uboj dogaja že drugič. Tokrat ga je “zločinskega” članstva v Opus dei obtožil Aleksander Lucu v Nedeljcu. Nadaljujte z branjem
Virantovanje, bonitetne ocene in Trojka
Znižanje bonitetne ocene Sloveniji je bilo pričakovano. Napovedovalo se je že nekaj tednov. Logično, saj zaradi sedanje politične krize bonitetne agencije in finančni trgi pričakujejo zaustavitev reformnega zagona. Toda verjetno bi se zgodilo tudi brez te politične krize. Namreč, temu znižanju ocene s strani S&P bosta sledili tudi ostali bonitetni agenciji, kar bi se utegnilo zgoditi v roku naslednjih dveh tednov. In sicer zato, ker bo takrat SURS objavil podatke o rasti v zadnjem četrtletju 2012. Zmanjšanje BDP bo namreč večje od 2.4%, kot so ga napovedovale domače in tuje inštitucije. Osebno pričakujem upad lanskega BDP za okrog 3%. Nadaljujte z branjem
Potrebujete? Ne. Potrebujete? Ne. Potrebujete? DA. In nova služba je tu
Uroš Lekše
Predstavil bom iskanje dela na Novi Zelandiji. Po vljudnostni predstavitvi svojih znanj in kaj želiš delati, se na koncu ves pogovor skoncentrira na vprašanje ‘Ali potrebujete takšnega delavca?’. Nadaljujte z branjem
Odstopljeni papež in mandat izgubljenih priložnosti
Papež Benedikt XVI se je odločil konec tega meseca odstopiti. Uradno zaradi razloga previsoke starosti (85 let), da bi lahko še polno opravljal svoje papeške dolžnosti. Medtem ko večina medijev in politikov spoštljivo pozdravlja to odločitev kot pogumno dejanje, pa hkrati pozabljajo, da je bil njegov 8-letni mandat dejansko korak ali dva nazaj (glede na dosežke njegovega predhodnika Janeza Pavla II). V najmanjši meri meri pa mandat izgubljenih priložnosti. Nadaljujte z branjem
Doktorski program ‘Evidence-Based Economics’
Razpis za Doktorski program iz “Evidence-Based Economics”, ki ga skupaj organizirajo univerze München, Erlangen-Nuremberg, Regensburg in Würzburg. Program ponuja zanimivo kombinacijo teorije, empiričnih metod in ekonomske analize za potrebe ekonomske politike. Na voljo je 10 prostih mest, ki bodo v celoti financirana. Program je namenjen za top študente ekonomije, ki jih zanima ekonomska analiza. Program se začne oktobra 2013. Za več informacij glej spodaj. Nadaljujte z branjem
Zakaj so slovenska podjetja prezadolžena?
Da je sanacija bančnega sistem nujna, je seveda splošno sprejeto dejstvo in verjamem, da jo bomo izvedli, po kakršnikoli poti že. Kot pa sem pisal v zadnjem tekstu o učinkih reformnih ukrepov, pa to na žalost to ne bo veliko pripomoglo k zagonu gospodarske aktivnosti in povečanemu financiranju podjetij. Podjetja imajo namreč otežen dostop do dodatnih finančnih sredstev ali do podaljšanja obstoječih kreditnih linij zaradi svoje slabe finančne strukture in šibkih poslovnih rezultatov in ne zaradi pomanjkanja prostih finančnih sredstev na trgu. Zato je ključno vprašanje, kako izboljšati kapitalsko ustreznost podjetij, ki edina lahko okrepi podjetja za njihov nadaljnji razvoj. Nadaljujte z branjem
Švajcarci rade za nas…
In čestitke hokejistom, Tini, Jaku, Koširju, skakalcem in še ostalim, ki nam dnevno kažejo, da se da, z manj jamranja, več dela in manj nerealnih pričakovanj, kaj nam pripada po milosti stvarstva. Pripada nam namreč toliko, kot si vzamemo in kolikor smo pripravljeni za to narediti, zato bo torej treba stegnit roko in še kakšno možgansko celico zraven.
In ni treba, da postanemo Švica, saj znamo tudi sami, če le res dovolj močno hočemo.
P.S.:Švicarji lahko tudi delajo za nas – STOCKLI, Tina pa zmaguje.
Jurij Žurej, Institute ICDR Nadaljujte z branjem
Kaj prinaša nov evropski proračun?
Natančne številke in razrez sicer še niso znane, vendar pa naj bi včerajšnji dogovor o novem 7-letnem proračunu EU prinesel znižanje izdatkov proračuna z 988 mlr eur (predlog Komisije) na 908.5 mlr eur oziroma za 0.12% BDP celotne EU glede na prejšnjo finančno perspektivo 2007-2013. To je v skladu z zahtevami Nemčije in njenih zaveznic, ki so si želele prevsem “boljšo porabo” proračunskih sredstev. Nerodno pa je, da ob tem ni bila sprejeta reforma izdatkov proračuna. Torej zaenkrat očitno še naprej ostaja podobno neracionalna struktura porabe EU proračuna, ki približno 45% izdatkov nameni za subvencije kmetijstvu. To pa seveda ne pomeni krepitve konkurenčnosti EU, ampak zgolj subvencioniranje preteklosti. Nadaljujte z branjem
Kdo je tukaj nor?!
Na provladnih protestih (!), kar je oksimoron že sam po sebi, zbora za republiko je predsednik vlade Janez Janša danes izrekel nekaj krepkih ‘”bistroumnih‘ nesmislov”. Denimo: “Največja težava Slovenije je večmilijardna bančna luknja. Sestavlja jo 16 povezanih konglomeratov, ki so večinoma v lasti članov Foruma 21. Luknja ima jasno prepoznavne botre in barvo. Po grobih ocenah se je iz državnih bank in podjetij prelilo v okrilje tranzicijske levice med 200 in 500 milijonov evrov na leto” (Finance).
Je možno, da je Janša za trenutek izgubil prištevnost? Ta bančna luknja je namreč nastala izključno v državnih bankah in nastala je izključno v času 2005-2008, ko je te državne banke nadzirala vladna koalicija pod vodstvom Janeza Janše. Kdo je tukaj nor?! Nadaljujte z branjem
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.