Predsednik vlade Janez Janša ter Zbor za republiko se upravičeno razburjata nad dejstvom, da zadnja dogajanja v Sloveniji orkestrirajo komunistične sile v ozadju, katerih namen je “aspirations to reinstate the economic, media, and general monopoly that existed under the former League of Communists of Slovenia and Yugoslavia” (citat iz pisma Zbora za republiko evropskim institucijam). Hudič pa je, da ne gre samo za sile v ozadju, ampak da so se nekdanji komunisti inflitrirali prav v vse institucije – parlament, predsedniško palačo in vladni kabinet. Nadaljujte z branjem
Monthly Archives: januar 2013
Snow Patrol
Snow Patrol, irsko-škotska skupina, so ob Coldplay ena izmed dveh nosilnih skupin britanskega novega pop-rocka prejšnjega desetletja.
Zasloveli so s tretjim albumom “Final Straw” (2003) s komadi “Run“, “Chocolate” in “How to Be Dead“. Prišparal vam bom detajle o tem, kakšen gromozanski uspeh je doživel album in kolikorat platinast je postal. Pesem “Chocolate” je seveda zakon: Nadaljujte z branjem
Alojz Ihan o inoperabilni Sloveniji
Slovenska družba je inoperabilna v vseh pogledih. Zadnjim dvomljivcem je ogledalo v prvi osebi nastavila prav politika, ki sicer povsod (pre)živi od videza načelne operabilnosti. Politik mora ljudstvo prepričati, da vsaj na področju meglenih političnih načel obstaja možnost družbene operabilnosti – če že na trdnih tleh soočenje s fiziko konča s trenjem, škripanjem in uporom. Naši politiki pa so nas še pred dokončnim soočenjem s fiziko prepričali, da je sistemska inoperabilnost popolna, slovenske družbene sestavljenke ne znamo zložiti niti iz političnih besed brez mase, vonja in okusa, kaj šele iz materialnih snovi, ki tvorijo zaresno življenje. Nadaljujte z branjem
Koalicija razpad(l)a. Kaj zdaj?
Po razpadu sedanje vladne koalicije so možni trije senariji razvoja političnih dogodkov. Prvič, manjšinska vlada s polnimi pooblastili, ki pa ima, objektivno, vek trajanja največ 2-3 mesece. Drugič, konstruktivna nezaupnica s predlogom novega mandatarja s podporo nove koalicije. In tretjič, predčasne volitve, ki pa za seboj potegnejo mrtev tek vlade v obdobju najmanj 4-6 mesecev. Za državo je optimalna tista različica, ki v danih okoliščinah zagotavlja največjo politično stabilnost in nadaljevanje reformnega zagona. Iz tega vidika se zdi najbolj smiselna druga različica. Poglejmo razloge. Nadaljujte z branjem
Institucionalizirana korupcija v Zakonu o Slovenskem državnem holdingu
Aleš Lunder
Zanimivo je slediti javni diskusiji o korupciji in koruptivnosti v Sloveniji, ko pa istočasno državni zbor s svojim nedelovanjem ustvarja najboljše pogoje za sistemsko koruptivnost – ki jo jaz smatram za bistveno nevarnejšo, kot pa morebitno (in za enkrat nedokazano) koruptivnost političnih in občinskih funkcionarjev. Odličen primer tega je Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH). Nadaljujte z branjem
Najnižja stopnja neenakosti v Sloveniji
Malce prej so se končali protesti zaposlenih v javnem sektorju proti vladni varčevalni politiki. Po pisanju Dnevnika naj bi bilo “sporočilo protestov jasno: hočemo solidarno družbo, pravno in socialno državo.” Istočasno je OECD objavil podatke, iz katerih izhaja, da je stopnja neenakosti v Sloveniji (merjena z Ginijevim koeficientom) najnižja med vsemi razvitimi državami. Nižja kot v Danski, Norveški, Švedski in Finski. Nadaljujte z branjem
Japonski obračun z ortodoksno ekonomijo
Tale komentar sem hotel napisati že konec lanskega leta. Takrat je nameč novi-stari japonski predsednik vlade Shinzo Abe napovedal neortodoksne prijeme glede makroekonomske politike. Kot veste se Japonska že dve desetletji bojuje z deflacijo. O tem sem pisal junija lani: Nadaljujte z branjem
Zakaj je pokojninska blagajna prazna?
Bine Kordež
Pogosto slišimo komentarje o prazni pokojninski blagajni. Takšne izjave se seveda razumejo v smislu, da smo nekdaj imeli polno blagajno. Da smo imeli nek račun, na katerega se je stekal denar od vplačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje, potem pa je to nekdo izpraznil ali kar ukradel in danes se soočamo s problemom, da ni zadosti denarja za izplačilo pokojnin. Ob takšnem razumevanju zadev je razumljivo tudi upravičen gnev upokojencev, ko se prične debata o nezadostnih virih za nakazovanje tekočih pokojnin. Nadaljujte z branjem
Je korupcija koristna? Kakor za koga
Sandra Blagojević in Jože P. Damijan
Bilo je predlani tik pred volitvami. Zjutraj na poti v šolo so v radijski anketi spraševali volilce, koga bi raje na čelu vlade – Janšo ali Jankovića? Sin, takrat štirinajstletnik, je tedaj pribil: “Vsi so kradljivci, ampak Janković vsaj kaj naredi”. Le nekaj minut zatem je bilo isti argument v domala identični varianti mogoče slišati tudi kot večinsko mnenje na radijski anketi. Za Ljubljano je bil tak argument dokaj pričakovan. Takoj po zasedbi županskega stolčka je Zoran Janković v menedžerskem slogu začel velikopotezno prenavljati mesto. Prava osvežitev za meščane po nekaj zaporednih nesposobnih županjah in županih, ki so vsi skupaj zmogli zgraditi le grajsko gondolo. Pa še to za trojno ceno. Nadaljujte z branjem
Dejan Steinbuch o narodu tečnih prepirljivcev in infantilnih politikov
V državi nedoraslih zakonodajalcev, obrekljivih strank in dveh nedotakljivih personifikacij bipolarnosti se lahko zgodi, da poleg inflacije indolentnih pisem in tožarjenja pred tujci, ki jih razmere pri nas – dokler odplačujemo kredite in ne zganjamo cirkusa v sosedstvu – zanimajo toliko kot lanski sneg, doživimo reprizo svetopisemske zgodbe o rimskem guvernerju Judeje. Prepirljivi, tečni in zavistni domorodci so v času, ko je njihovo provinco de facto vodil ta guverner, poslušali njegove nasvete, priporočila in navodila. Obnašanje enega od tujih veleposlanikov spominja na to. Vendar mu ne moremo ničesar očitati. Kot diplomat odlično skrbi za interese svoje države. Problem, ki ga imamo z njim, je torej v resnici problem, ki ga imamo – sami s sabo. Nadaljujte z branjem
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.