Kdaj si bomo priznali, da je bil evro velika napaka?

But I was especially drawn to “Whither the Euro?” by Kevin Hjortshøj O’Rourke, because he finds himself driven to contemplating whether the euro will survive. He concludes:

The demise of the euro would be a major crisis, no doubt about it. We shouldn’t wish for it. But if a crisis is inevitable then it is best to get on with it, while centrists and Europhiles are still in charge. Whichever way we jump, we have to do so democratically, and there is no sense in waiting forever. If the euro is eventually abandoned, my prediction is that historians 50 years from now will wonder how it ever came to be introduced in the first place. Nadaljujte z branjem→

Zakaj “big data” in računalniški algoritmi ne morejo zmagati

Felix Salmon je v Wired pripravil odličen članek o mejah uporabe statistike, matematike in računalniških algoritmov v realnem življenju. Finančno industrijo, športne stave, sestavljanje športnih ekip, marketinško ciljanje, vohunjenje,…, celo predvolilno kampanjo Baracka Obame leta 2012 so poganjali računalniški algoritmi, ki v velikih količinah podatkov (“big data”) iščejo vzorce in na tej osnovi generirajo zmagovalne strategije. Računalniški algoritmi se zdijo kot zmaga statistike nad vsakodnevnim obnašanjem ljudi. Edini problem pri tem je, da to ne drži Nadaljujte z branjem→

Dramatične spremembe v svetovnem gospodarstvu in irelevantnost obstoječih inštitucij

We highlight the dramatic degree of the shifts taking place in world GDP and trade and include fresh projections of what world trade patterns might look like in 2020, should the trends observed over the past decade to continue. We also show the resulting shift in trade relationships for many key countries. European member states tend to have quite different trading partners’ profiles, and this heterogeneity is quite likely to become more pronounced with time. This, in turn, suggests a significant challenge for the effective functioning of the euro area and weakens the original rationale of its creation. Nadaljujte z branjem→

Vikend branje

Kitajska verzija ameriške finančne krize pred vrati

Pok kitajskega nepremičninskega in kapitalskega balona se napoveduje že nekaj časa. Dogajanje na kitajskem medbančnem trgu pa vse bolj spominja pred-implozijsko stanje v ZDA poleti 2007. Vzporednic z ameriškim dogajanjem ni mogoče spregledati. Da bi omejila napihovanje balonov in gospodarske rasti je kitajska centralna banka že lani dvignila obrestne mere, kar pa je povzročilo, da se je medbančni trg (shadow banking) začel podirati, ker so banke začele kopičiti denar oziroma državne obveznice. CDS spreadi nevarno naraščajo. Prvi finančni sklad so sicer rešili pred propadom, toda čaka že naslednji in za njim domine. Nadaljujte z branjem→

IMF: Neenakost znižuje rast

Tja, na IMF se dogaja zanimiva metamorfoza, odkar je tam glavni ekonomist Olivier Blanchard. Za inštitucijo s tovrstnim pedigrejem je IMF v zadnjih dveh letih naredil zanimiv akademski preobrat – od pravovernosti h kritičnemu preverjanju nekoč zabetoniranih dogem. Začel je z dvema priznanjema, da se je zmotil glede koristnosti politike varčevanja v času šibkega okrevanja ali recesije (tukaj), zatem je glavni ekonomist Blanchard še s posebno raziskavo pokazal, da se je IMF zmotil glede višine fiskalnih multiplikatorjev (tukaj), priznal zmoto glede učinkovitosti varčevanja v Grčiji (tukaj), z dvema raziskavama pokazal, da je pravljica o ekspanzivnih učinkih restriktivne fiskalne politike res samo pravljica (tukaj in tukaj), nato pokazal, da ima politika varčevanja negativne učinke na najšibkejše sloje (tukaj), nedavno pokazal, da gre tudi pri Reinhart-Rogoff zgodbi o negativnem vplivu visokega dolga za pravljico (tukaj) in pred dnevi še z novo raziskavo pokazal, da neenakost znižuje dolgoročno gospodarsko rast, medtem ko redistribucija nima negativnega učinka na rast (tukaj). Nadaljujte z branjem→

Oligarhi v ozadju ukrajinske drame

Pri vsej zgodbi okrog ukrajinske drame, ki je končno odplavila Janukoviča (pred politično kariero sicer avtomehanika in nasilneža s kriminalnim dosjejem), je ob bizarnostih okrog Janukovičevega dvorca zanimivo predvsem troje. Prvič, globoka politično – nacionalna razklanost Ukrajine, pri čemer se zdi prozahodni del v manjšini glede na ruski del. Drugič, koliko so k vstaji pripomogle zahodne obveščevalne službe po neuspehu pogajanj glede sporazuma z EU, da bi preprečile ekspanzijo ruskega političnega vpliva na vzhodne meje EU (o tem bomo najbrž nekoč brali v kakšnih “…leaksih”). In tretjič, kakšno vlogo so pri dokončnem preobratu odigrali oligarhi. Nemški Der Spiegel je odstrl del tančice o vlogi Akhmetova in Firtasha. Od tega, ali sta dirigenta končnega akta preobrata ali zgolj opazovalca, bo namreč odvisna usoda njunega premoženja. Nadaljujte z branjem→

Cagavost odraslih kot posledica napačne vzgoje otrok

Tja, Megan McArdle je komentarju v The Atlanticu, ki naj bi predstavil njeno novo knjigo “The Up Side of Down: Why Failing Well Is the Key to Success“, naredila zanimiv twist, ki se meni sicer na zdi zelo posrečen. Nadaljevanje pač. Začela je s tem, zakaj imajo veliki pisci tako hude težave s pisanjem, da nenehno odlašajo z začetkom pisanja. Vse dokler interni strah, da ne bo nič iz njih, premaga drugi strah, da bodo od sebe dali slab produkt. Preživetveni nagon. No, McArdlova je vzroke za to cagavost poiskala v napačni vzgoji oziroma v šolskem sistemu. Nadaljujte z branjem→

Zakaj se Škotski osamosvojitev in obdržanje funta ne splača

What the independence movement says is that there’s no problem — Scotland will simply stay on the pound. That is, however, much more problematic than they seem to realize.

It’s true, as pointed out here, that England, I mean the rump UK, I mean continuing Britain, whatever, can’t prevent the Scots from using the pound, just as the United States can’t stop Ecuador from using dollars. But the lesson of the euro crisis, surely, is that sharing a common currency without having a shared federal government is very dangerous. Nadaljujte z branjem→

Zanimivo branje