Evrope kot talke Nemčije ne more rešiti eksperiment “nemške ECB”

Odličen članek v Washington Postu o tem, kako se je Britanija rešila nemškega terorja in kako je cela Evropa postala talka Nemčije in njene obsesije z inflacijo, ki je ni. In seveda o tem, da sedanje eksperimentiranje ECB ne more rešiti fundamentalnega problema – da skupna valuta evro pod taktirko “nemške monetarne politike v ECB” koristi samo Nemčiji, ubija pa vse ostale članice.

Europe didn’t start a land war in Asia. And it didn’t go up against a Sicilian when death was on the line. But it still fell victim to one of the classic blunders: it joined a monetary union with Germany.

Nadaljujte z branjem→

Negativna obrestna mera ECB ne bo imela učinka

 Zsolt Darvas in Pia Hüttl  iz Bruegla pišeta o tem, zakaj negativna obrestna mera ECB ne bo imela učinka. Poslovne banke so namreč polovico svojih depozitov pri ECB premaknile med presežne rezerve (na računih pri ECB) že sredi leta 2012, ko je ECB znižala obrestno mero na depozite. Ukrepu ECB glede negativne obrestne mere na depozite bi torej moral hkrati slediti tudi ukrep negativne obrestne mere na presežne rezerve ali uvedba zgornje meje (cap) na višino presežnih rezerv. Toda ta ukrep bo zgolj pomenil, da bodo poslovne banke najbrž prej odplačale dolgoročno financiranje (LTRO), ki ga dobivajo od ECB, ne bo pa imel vpliva na spremembo kreditiranja. Nadaljujte z branjem→

Tudi negativna obrestna mera ECB ne more spodbuditi kreditiranja

Še enkrat, pred začetkom današnjega eksperimenta ECB.

jpd's avatarDAMIJAN blog

Kot poroča Der Spiegel, naj bi ECB na zasedanju 6. junija letos naredila naslednji korak v eksperimentiranju z monetarno politiko. Vse z namenom, da bi spodbudila stagnirajoče ali celo upadajoče investicije in spodbudila okrevanje v evro območju. Po eni strani naj bi vodilno obrestno mero znižala iz praktično nič (0.25%) na absolutno ničlo (0%), po drugi strani pa naj bi prvič v zgodovini centralnega bančništva uvedla negativno obrestno mero za bančne vloge pri ECB. To efektivno pomeni davek za banke, ki denar parkirajo pri ECB.

Toda to ne more rešiti problema nizkega kreditiranja bank. Zakaj ne?

View original post 937 more words

Referendumski dan ali e-glasovanje? Digitalizirajmo izražanje volje državljanov

Rešitev za povečanje volilne udeležbe na julijskih volitvah – e-volitve. Z Andrejem sva to predlagala že pred tremi leti.

jpd's avatarDAMIJAN blog

Jože P. Damijan
Andrej Mertelj

Načeloma je smisel referendumov kot izražanja širše ljudske volje bodisi v iskanju širšega družbenega soglasja o konkretnih projektih in politikah (posvetovalni referendum) bodisi v možnosti širšega demokratičnega korektiva konkretnih odločitev zakonodajalca (naknadni zakonodajni referendum). V primerjavi z drugimi državami je Slovenija v tem oziru relativno precej nagnjena k demokratičnemu preverjanju namer ali odločitev oblasti, čeprav spet ne tako močno kot denimo Švica ali Kalifornija. Kar je dobro.*

View original post 2,484 more words

Zanimivo branje

Pikettyjeva pojasnila glede podatkov

Thomas Piketty v Vox pojasnjuje podrobnosti glede uporabljenih podatkov v knjigi “Capital in the 21st century“

This is a response to the criticisms – which I interpret as requests for additional information – that were published in the Financial Times on May 23 2014 (see FT article here). These criticisms only refer to the series reported in chapter 10 of my book Capital in the 21st century, and not to the other figures and tables presented in the other chapters, so in what follows I will only refer to these series.

Nadaljujte z branjem→

ECB v akciji

Tadej Kotnik očitno postaja z naskokom najboljši (občasni) pisec Financ. Nekdo, ki spremlja tuje medije in zna stvari tudi povezati in objektivno napisati brez zapadanja v ideologijo.

Splača se prebrati njegov zapis o možnih ukrepih ECB, ki naj bi jih sprejela na jutrišnjem zasedanju sveta ECB. Gre predvsem za ukrepe za spodbuditev kreditiranja bank, povišanje inflacije in zmanjšanje tečaja evra. Nadaljujte z branjem→

Vračanje industrije nazaj v Ameriko?

V članku Nas mora ameriška neenakost skrbeti? sem izpostavil selitev industrijskih delovnih mest in izvotlitev srednjega razreda v ZDA kot enega izmed ključnih problemov nestabilnosti ameriškega agregatnega povpraševanja. V tej zvezi se tako v ZDA kot v EU izvajajo prave kampanje glede re-industrializacije oziroma selitve industrije nazaj iz Azije. Današnji Wall Street Journal poroča, da se del tega trenda v ZDA že dogaja, vendar počasi. In ni zelo verjetno, da bo na srednji rok tudi uspešen. Nadaljujte z branjem→

Zakaj orkani z ženskimi imeni pobijejo več ljudi?

Ta je res huda. The Economist poroča o študiji Kiju Junga in kolegov z University of Illinois, ki so preučevali, ali se je poimenovanje orkanov z ženskimi ali moškimi imeni kako odrazilo v njihovi destruktivnosti od leta 1950 naprej. In ne boste verjeli, od 92 orkanov v zadnjih 60 letih so “ženski orkani” pobili mnogo več ljudi (pri tem sta najhujša orkana – Audrey in Katrina – izpuščena).

Nadaljujte z branjem→