Negativna obrestna mera ECB ne bo imela učinka

 Zsolt Darvas in Pia Hüttl  iz Bruegla pišeta o tem, zakaj negativna obrestna mera ECB ne bo imela učinka. Poslovne banke so namreč polovico svojih depozitov pri ECB premaknile med presežne rezerve (na računih pri ECB) že sredi leta 2012, ko je ECB znižala obrestno mero na depozite. Ukrepu ECB glede negativne obrestne mere na depozite bi torej moral hkrati slediti tudi ukrep negativne obrestne mere na presežne rezerve ali uvedba zgornje meje (cap) na višino presežnih rezerv. Toda ta ukrep bo zgolj pomenil, da bodo poslovne banke najbrž prej odplačale dolgoročno financiranje (LTRO), ki ga dobivajo od ECB, ne bo pa imel vpliva na spremembo kreditiranja.

Slika: Obrestna mera ECB na depozite (%), bančni depoziti in bančne presežne rezerve pri ECB (mlr. €)

Vir: Zsolt Darvas in Pia Hüttl, Bruegel

Bruegel tudi navaja izkušnje iz danskega eksperimenta z negativno obrestno mero v zadnjih dveh letih. Primarni cilj danske centralne banke je bil sicer vplivati na depreciacijo danske krone, kar ji je delno uspelo (znižanje tečaja krone za pol procenta), toda negativna obrestna mera ni imela učinka na obrestne mere poslovnih bank ali na obseg njihovega kreditiranja. Slednje je primarni cilj ECB.

Kot sem pisal pred dvema tednoma v Tudi negativna obrestna mera ECB ne more spodbuditi kreditiranja, je problem nizkega obsega kreditiranja poslovnih bank strukturne narave. Problem je v negotovosti in prezadolženosti podjetij ter posledični gospodarski depresiji z deflacijskimi tendencami. Tega problema pa, kot vam pokaže osnovno poznavanje makroekonomije iz tretjega letnika študija, ne more rešiti zgolj solistična uporaba monetarne politike. V tovrstnih razmerah je monetarna politika impotentna. V teh razmerah je edina rešitev v kombinaciji ekspanzivne fiskalne politike (večjega javnega trošenja) in kratkoročno ekspanzivne monetarne politike, takoj po robustnem zagonu gospodarske aktivnosti pa mora slediti bolj restriktivna monetarna politika, da zajezi inflacijske težnje. Temu pa seveda nato sledi še popravek pri fiskalni politiki, ki po zagonu gospodarstva izniči stimulativne ukrepe in začne s konsolidacijo javnih financ.

Če kdo najde kak bolj učinkovit predlog za izhod iz deflacijske depresije, v katero se pogreza evro območje, naj prosim javi, da popravimo učbenike makroekonomije.

2 responses

  1. Če so bile vlade dosedaj “impotentne” pri konsolidaciji javnih financ, kdo garantira, da take ne bi ostale tudi v potencialni bodočnosti, ko bi se, zaradi omenjenih aktivnosti, sprožil plaz inflacije?

%d bloggers like this: